Drugo pismo Korinčanom
7 Ljubljeni bratje, ker nam je torej Bog dal te obljube,+ se očistimo vsega, zaradi česar sta naše telo in um* nečista,+ in si iz globokega spoštovanja* do njega prizadevajmo biti vedno bolj sveti.
2 Naredite nam prostor v svojem srcu.+ Nikomur nismo storili krivice, nikogar nismo pokvarili, nikogar nismo izkoristili.+ 3 Tega vam ne govorim zato, da bi vas obsojal, saj sem vam že prej povedal, da ste v našem srcu, pa naj se zgodi kar koli. 4 Z vami lahko govorim čisto odkrito. Zelo sem ponosen na vas. Nadvse sem potolažen in kljub vsemu trpljenju, ki ga doživljamo, prekipevam od veselja.+
5 Po prihodu v Makedonijo+ sicer nismo občutili nobenega olajšanja, ampak smo še naprej na vse načine trpeli – zunaj smo se bojevali z močnim nasprotovanjem, znotraj sebe pa s strahom. 6 Toda Bog, ki tolaži potrte,+ nas je potolažil s Titovim obiskom*. 7 Potolaženi pa nismo bili samo z njegovim obiskom, ampak tudi s tem, ko smo videli, kako je bil spodbujen zaradi vas. Povedal nam je, da si me zelo želite videti, da čutite globoko žalost in da vas iskreno skrbi* zame. Vse to me je še bolj razveselilo.
8 Čeprav sem vas torej s svojim pismom spravil v žalost,+ mi ni žal. Sprva mi je sicer bilo žal (videl sem namreč, da ste bili zaradi tega pisma žalostni, čeprav le kratek čas), 9 zdaj pa sem vesel, vendar ne zato, ker ste bili žalostni, ampak ker vas je ta žalost navedla, da ste se pokesali. Žalost, ki ste jo občutili, je bila namreč v skladu z Božjo voljo. Tako zaradi nas niste utrpeli nobene škode. 10 Žalost, ki je v skladu z Božjo voljo, namreč pripomore h kesanju in vodi v rešitev – in to ni nekaj, kar bi bilo treba obžalovati+ – žalost, ki je značilna za ta svet, pa vodi v smrt. 11 Poglejte, kaj vse je prineslo to, da ste bili žalostni v skladu z Božjo voljo. Spodbudilo vas je, da ste si spet pridobili dobro ime, da ste bili ogorčeni zaradi greha, da ste občutili globoko spoštovanje* do Boga ter veliko željo in gorečnost, da se popravijo napačna dejanja.+ V tej zadevi ste se v vseh pogledih izkazali čiste*. 12 Ko sem vam pisal, tega nisem naredil zaradi tistega, ki je zagrešil greh,+ niti zaradi tistega, ki ga je greh prizadel, ampak zato, da bi se pred Bogom pokazala vaša goreča želja, da bi nas poslušali. 13 Ravno zato smo tudi bili potolaženi.
Poleg tega nas je zelo razveselilo to, da je bil vesel Tit, saj ste ga vsi vi zelo poživili*. 14 Govoril sem mu, kako ponosen sem na vas, in se nisem prav nič osramotil. Naše hvaljenje z vami pred Titom se je izkazalo za resnično, tako kot je resnično vse, kar smo vam do zdaj govorili. 15 Tit sedaj čuti do vas še večjo ljubezen, ko se spominja poslušnosti vseh vas+ in tega, da ste ga sprejeli z globokim spoštovanjem. 16 Vesel sem, da vam lahko v vseh pogledih zaupam*.