Prvo pismo Tesaloničanom

3 Ko torej nismo mogli več čakati, da bi izvedeli, kako je z vami, se nam je zdelo najboljše, da mi ostanemo v Atenah,+ 2 k vam pa pošljemo Timoteja,+ našega brata in Božjega služabnika*, ki oznanja dobro novico o Kristusu. K vam smo ga poslali, da bi vas utrdil in potolažil ter vam tako okrepil vero, 3 da se tem stiskam nihče ne bi pustil omajati. Kot sami veste, se takšnim stvarem ne moremo izogniti*.+ 4 Ko smo bili z vami, smo vam že vnaprej govorili, da bomo trpeli stiske, in kot veste, se je to tudi zgodilo.+ 5 Ko torej nisem mogel več zdržati, sem k vam poslal Timoteja, da bi mi prinesel novice o vaši zvestobi,+ ker sem se bal, da vas ni morda Skušnjavec+ kako zapeljal s skušnjavami in bi se izkazalo, da je bil naš trud zaman.

6 Ravno zdaj pa se je Timotej vrnil od vas+ in nam prinesel dobro novico o vaši zvestobi in ljubezni ter o tem, da nas imate še vedno v lepem spominu in da hrepenite po tem, da bi nas videli, tako kot mi hrepenimo po tem, da bi videli vas. 7 Zato smo se, bratje, ko smo slišali o vas in o vaši zvestobi,+ kljub svojim težavam* in stiskam potolažili. 8 Zdaj ko vemo, da ste vi kot Gospodovi sledilci neomajni, smo poživljeni. 9 Bogu se ne moremo dovolj zahvaliti za vas in za veliko veselje, ki ga zaradi vas čutimo pred njim. 10 Noč in dan nadvse goreče prosimo, da bi vas osebno videli in vam dali tisto, kar še manjka, da bi bila vaša vera močna.+

11 Naj nam torej naš Bog in Oče ter naš Gospod Jezus omogočita, da pridemo k vam. 12 Naj vam Gospod pomaga, da bo ljubezen, ki jo čutite drug do drugega in do vseh, rasla in napolnila vaše srce,+ kakor je tudi naše srce polno ljubezni do vas. 13 Tako bo vaše srce utrjeno, brezgrajno in sveto pred Bogom+ in Očetom, ko bo naš Gospod Jezus navzoč+ z vsemi svojimi svetimi*.