Prva Mojzesova knjiga

45 Jožef se ob teh besedah ni mogel več premagovati pred svojimi služabniki.+ Zato je zavpil: »Pojdite vsi ven!« Ko je ostal sam s svojimi brati, jim je odkril, kdo v resnici je.+

2 Nato je začel tako glasno jokati, da so ga slišali Egipčani in je za to izvedel tudi faraonov dvor. 3 Nazadnje je bratom le povedal: »Jaz sem Jožef. Ali je moj oče še živ?« Toda bratje so bili tako osupli, da mu sploh niso mogli nič odgovoriti. 4 Zato jim je Jožef rekel: »Prosim, pridite bliže.« In prišli so bliže.

Nato je rekel: »Jaz sem Jožef, vaš brat, ki ste ga prodali v Egipt.+ 5 Ampak nikar se ne vznemirjajte in se ne obtožujte, ker ste me prodali sem. Bog me je namreč poslal pred vami, da vas ohrani pri življenju.+ 6 To je drugo leto, odkar vlada lakota,+ oralo in želo pa se ne bo še pet let. 7 Toda Bog me je poslal pred vami, da vam na veličasten način reši življenje in ohrani vaše potomstvo*+ na zemlji. 8 Niste me torej vi poslali sem, ampak pravi Bog, da me postavi za glavnega svetovalca* faraonu, za gospodarja njegovega dvora in za upravitelja vsega Egipta.+

9 Hitro se vrnite k mojemu očetu in mu recite: ‚Tako pravi tvoj sin Jožef: »Bog me je postavil za gospodarja vsega Egipta.+ Brez odlašanja pridi k meni!+ 10 Živel boš v góšenski pokrajini,+ kjer boš blizu mene – ti, tvoji otroci, tvoji vnuki, tvoja drobnica, tvoja živina in vse, kar imaš. 11 Tam te bom oskrboval s hrano,+ da ti in tvoja družina ne obubožata in da nič, kar je tvojega, ne propade. Lakota bo namreč trajala še pet let.«‘ 12 Vi in moj brat Benjamin lahko na lastne oči vidite, da vam to res govorim jaz.+ 13 Zato povejte mojemu očetu, da v Egiptu uživam veliko slavo. Povejte mu tudi vse, kar ste videli. Zdaj pa hitro pojdite in mi očeta pripeljite sem.«

14 Objel je* svojega brata Benjamina in planil v jok. Tudi Benjamin je objel njega in jokal.+ 15 Potem je poljubil še vse druge brate in jokal v njihovem objemu. Nato so se bratje začeli z njim pogovarjati.

16 Ko so na dvoru slišali, da so prišli Jožefovi bratje, so bili faraon in njegovi služabniki te novice veseli. 17 Zato je faraon Jožefu rekel: »Svojim bratom naroči: ‚Otovorite svojo živino in pojdite v kánaansko deželo 18 ter se z očetom in družinami vrnite k meni, da vam dam, kar je dobrega v Egiptu, in jedli boste najboljše v deželi.‘+ 19 Naroči jim še:+ ‚Iz Egipta si vzemite vozove+ in z njimi pripeljite svoje otroke in žene pa tudi očeta.+ 20 Ne skrbite za svoje imetje,+ saj bo vse, kar je najboljšega v egiptovski deželi, vaše.‘«

21 Izraelovi sinovi so tako tudi naredili. Jožef jim je dal vozove, kot mu je faraon naročil, in hrano za na pot. 22 Vsakemu od njih je dal novo oblačilo, Benjaminu pa je dal 300 šeklov* srebra in pet novih oblačil.+ 23 Očetu je poslal deset oslov, otovorjenih z egiptovskimi dobrinami, in deset oslic, otovorjenih z žitom, kruhom in drugo hrano, da bi imel to za na pot. 24 Zatem se je od bratov poslovil, in ko so odhajali, jim je rekel: »Ne prepirajte se med potjo!«+

25 Tako so odšli iz Egipta in nazadnje prispeli v kánaansko deželo k svojemu očetu 26 in mu o vsem poročali: »Jožef je še živ in je celo upravitelj vse egiptovske dežele!«+ Toda Jakob jim ni nič odgovoril, ker jim ni verjel.+ 27 Ko pa so očetu Jakobu ponovili vse, kar jim je Jožef rekel, in je sam videl vozove, ki jih je Jožef poslal, da bi ga pripeljali, mu je srce kar poskočilo od veselja. 28 Izrael je vzkliknil: »Zdaj verjamem! Moj sin Jožef je še živ! Moram oditi, da ga vidim, preden umrem!«+