Četrta Mojzesova knjiga

20 Celotno izraelsko ljudstvo je v prvem mesecu prišlo v zinsko pustinjo in se naselilo v Kádešu.+ Tam je Mirjam+ umrla in bila pokopana.

2 Ljudstvo pa ni imelo vode,+ zato se je zbralo proti Mojzesu in Aronu. 3 Izraelci so se prepirali z Mojzesom+ in govorili: »Ko bi le umrli takrat, ko so umrli naši bratje pred Jehovom! 4 Zakaj sta Jehovovo občino pripeljala v to pustinjo? Da bi mi in naša živina tu umrli?+ 5 Zakaj sta nas iz Egipta odpeljala v ta grozni kraj?+ Tu nimamo kje sejati in tu ni nobenih fig, ne trt, ne granatnih jabolk. Tudi vode za pitje ni.«+ 6 Nato sta Mojzes in Aron šla od njih* k vhodu shodnega šotora ter padla na kolena in se priklonila do tal, zatem pa se jima je prikazala Jehovova slava.+

7 Jehova je Mojzesu naročil: 8 »Vzemi palico, nato pa z bratom Aronom skličita ljudstvo in pred njihovimi očmi recita skali, naj da vodo. Priklical jim boš vodo iz skale in dal piti ljudem in njihovi živini.«+

9 Mojzes je torej vzel palico, ki je bila pred Jehovom,+ tako kot mu je zapovedal. 10 Nato sta z Aronom sklicala občino pred skalo. Mojzes jim je rekel: »Poslušajte, vi uporniki! Ali vam morava midva priklicati vodo iz te skale?«+ 11 Takrat je Mojzes dvignil roko in s palico dvakrat udaril po skali. Iz nje je začelo teči veliko vode, tako da so ljudje in njihova živina pili.+

12 Kasneje je Jehova Mojzesu in Aronu rekel: »Ker nista pokazala vere vame in me pred izraelskim ljudstvom nista posvetila, te občine ne bosta pripeljala v deželo, ki jim jo bom dal.«+ 13 To so meríbske* vode.+ Izraelci so se tam prepirali z Jehovom in on se je med njimi izkazal za svetega.

14 Nato je Mojzes iz Kádeša poslal sle k edómskemu kralju:+ »Tako pravijo tvoji bratje Izraelci:+ ‚Dobro si seznanjen z vsemi nadlogami, ki so nas doletele. 15 Naši praočetje so šli v Egipt+ in tam smo živeli veliko let*.+ Egipčani pa so grdo ravnali z nami in našimi praočeti.+ 16 Vpili smo na pomoč k Jehovu+ in slišal nas je. Poslal je angela+ in nas odpeljal iz Egipta. Tako smo zdaj v Kádešu, v mestu, ki leži ob meji tvojega ozemlja. 17 Prosimo te, dovoli nam, da gremo skozi tvojo deželo. Ne bomo šli ne čez polja ne skozi vinograde in ne bomo pili vode iz vodnjakov. Hodili bomo po Kraljevi poti in ne bomo zavili ne na desno ne na levo, dokler ne pridemo čez tvoje ozemlje.‘«+

18 Edómski kralj pa je rekel: »Ne hodite čez moje ozemlje. Če boste to naredili, vam bom prišel nasproti z mečem.« 19 Izraelci so mu odgovorili: »Hodili bomo po cesti. Če pa bomo mi in naša živina pili tvojo vodo, jo bomo plačali.+ Samo peš bi radi šli čez tvoje ozemlje, nič drugega nočemo.«+ 20 On je kljub temu rekel: »Ne hodite čez!«+ In edómski kralj jim je prišel nasproti z veliko in močno vojsko*. 21 Edómski kralj torej Izraelcem ni dovolil iti čez svoje ozemlje. Zato so šli po drugi poti.+

22 Celotno izraelsko ljudstvo se je odpravilo iz Kádeša in prišlo h gori Hor.+ 23 Pri gori Hor, ki leži na meji z edómsko deželo, je Jehova Mojzesu in Aronu rekel: 24 »Aron se bo pridružil svojim prednikom*.+ Ne bo vstopil v deželo, ki jo bom dal Izraelcem, ker sta se uprla mojemu ukazu glede meríbskih vod.+ 25 Arona in njegovega sina Eleázarja pelji na goro Hor. 26 Aronu sleci oblačila+ in jih obleci njegovemu sinu Eleázarju.+ Aron bo tam umrl*.«

27 Mojzes je naredil tako, kot mu je Jehova zapovedal. Vpričo vsega ljudstva so se povzpeli na goro Hor. 28 Nato je Mojzes Aronu slekel oblačila in jih oblekel njegovemu sinu Eleázarju. Zatem je Aron na vrhu gore umrl,+ Mojzes in Eleázar pa sta se spustila z gore. 29 Ko so Izraelci videli, da je Aron umrl, je vse ljudstvo jokalo za njim 30 dni.+