Prva Mojzesova knjiga
48 Po teh dogodkih so Jožefu povedali, da je njegov oče vse slabotnejši. Zato je s svojima sinovoma, Manásejem in Éfraimom, odšel k njemu.+ 2 Ko so Jakobu sporočili, da je prišel Jožef, je zbral moči in se na postelji usedel. 3 Jakob je Jožefu povedal:
»V Luzu v kánaanski deželi se mi je prikazal Vsemogočni Bog in me blagoslovil.+ 4 Rekel mi je: ‚Naredil te bom rodovitnega in pomnožil bom tvoje potomstvo, tako da bodo iz tebe nastali mnogi narodi,+ to deželo pa bom dal v trajno last tvojemu potomstvu.‘+ 5 Sinova, ki sta se ti rodila v egiptovski deželi, še preden sem jaz prišel k tebi v Egipt, sta moja.+ Éfraim in Manáse bosta postala moja sinova, tako kot sta Rúben in Símeon.+ 6 Otroci, ki se ti bodo rodili za njima, pa bodo tvoji. Dobili bodo del dežele, ki jo bosta v dediščino dobila njihova brata.+ 7 Ko sem se vračal iz Padána in smo bili še precej daleč od Efráte,+ mi je v kánaanski deželi umrla Rahela.+ Pokopal sem jo na poti v Efráto oziroma Betlehem.«+
8 Ko je Izrael zagledal Jožefova sinova, je vprašal: »Ali sta to tvoja otroka?« 9 Jožef je očetu odgovoril: »Ja, to sta moja sinova, ki mi ju je tukaj dal Bog.«+ Oče pa je rekel: »Prosim, privedi ju bliže, da ju blagoslovim.«+ 10 Izraelu so od starosti oči oslabele, tako da je bil skoraj slep. Zato ju je Jožef privedel bliže in Izrael ju je poljubil ter objel. 11 Jožefu pa je rekel: »Nisem si mislil, da te bom še kdaj videl,+ toda Bog mi je dal videti tudi tvoje potomce.« 12 Zatem ju je Jožef odmaknil od njega* ter padel na kolena in se priklonil z obrazom do tal.
13 Jožef je oba prijel, Éfraima+ z desnico, tako da je stal na Izraelovi levi strani, Manáseja+ pa z levico, tako da je stal na Izraelovi desni strani, in mu ju pripeljal bliže. 14 Vendar je Izrael svojo desnico položil na glavo Éfraimu, kljub temu da je bil ta mlajši, svojo levico pa na glavo Manáseju. Roki je namerno položil tako, čeprav je vedel, da je prvorojenec Manáse.+ 15 Nato je blagoslovil Jožefa in rekel:+
»Pravi Bog, ki sta mu služila* moj stari oče Abraham in oče Izak,+
pravi Bog, ki je bil moj pastir vse življenje, vse do danes,+
16 on, ki me je po svojem angelu reševal iz vseh nadlog,+ naj blagoslovi ta dečka.+
Naj nosita moje ime in ime mojega starega očeta Abrahama in očeta Izaka.
Naj iz njiju na zemlji nastane množica ljudi.«+
17 Ko je Jožef videl, da ima oče desnico na Éfraimovi glavi, mu to ni bilo všeč, zato je očetovo roko skušal prestaviti na Manásejevo glavo. 18 Očetu je rekel: »Ne tako, oče, prvorojenec je on.+ Položi desnico na njegovo glavo.« 19 Toda oče tega ni hotel in je rekel: »Vem, moj sin, vem. Tudi iz njega bo nastalo ljudstvo in tudi on bo postal velik. Vseeno pa bo njegov mlajši brat postal večji od njega+ in njegovega potomstva bo za cele narode.«+ 20 Tako ju je tistega dne blagoslovil+ z besedami:
»Naj Izraelci s tvojim imenom drug drugega blagoslavljajo z besedami:
‚Naj te Bog blagoslovi, kot je blagoslovil Éfraima in Manáseja.‘«
S tem je Éfraima spet postavil pred Manáseja.
21 Zatem je Izrael Jožefu rekel: »Glej, jaz bom kmalu umrl,+ toda Bog bo z vami in vas bo popeljal nazaj v deželo vaših prednikov.+ 22 Dajem ti kos zemlje več kakor tvojim bratom, tisti kos, ki sem ga s svojim mečem in lokom vzel Amoréjcem.«