Prva Mojzesova knjiga
50 Jožef je objel očeta,+ jokal za njim in ga poljubljal. 2 Potem je svojim služabnikom, ki so bili zdravniki, zapovedal, naj očeta balzamirajo.+ Zdravniki so torej Izraela balzamirali, 3 za kar so potrebovali polnih 40 dni. Toliko časa namreč traja cel postopek balzamiranja. Egipčani so jokali za njim 70 dni.
4 Ko so se dnevi žalovanja iztekli, je Jožef faraonovim uradnikom rekel: »Če sem si pridobil vašo naklonjenost, sporočite, prosim, faraonu: 5 ‚Oče mi je naročil:+ »Kmalu bom umrl.+ Prisezi mi, da me boš pokopal v mojem grobu,+ ki sem ga izkopal v kánaanski deželi.«+ Prosim, dovoli mi, da grem gor in pokopljem očeta, nato pa se bom vrnil.‘« 6 Faraon mu je odgovoril: »Pojdi in pokoplji svojega očeta, tako kot si mu prisegel.«+
7 Tako je šel Jožef pokopat očeta. Z njim so šli tudi vsi faraonovi služabniki, najvišji dvorni uslužbenci*,+ vsi poglavarji v egiptovski deželi, 8 vsi iz Jožefove hiše, njegovi bratje in vsi iz hiše njegovega očeta.+ V góšenski pokrajini so pustili samo majhne otroke ter drobnico in živino. 9 Spremljali so ga tudi drugi ljudje na vozovih+ in konjih, tako da je bil sprevod zelo velik. 10 Prišli so do mlatišča Atád, ki je ob Jordanu, ter začeli žalovati in bridko jokati. Za Jožefovim očetom so žalovali sedem dni. 11 Ko so prebivalci dežele, Kanaánci, videli žalovanje na mlatišču Atád, so vzkliknili: »To je veliko žalovanje Egipčanov!« Zato so ta kraj ob Jordanu poimenovali Abél Mizrájim*.
12 Sinovi so z Jakobom naredili točno to, kar jim je naročil.+ 13 Prepeljali so ga v kánaansko deželo in ga pokopali v votlini na zemljišču Mahpéla, ki leži nasproti Mámreju, na zemljišču, ki ga je Abraham kupil za grob od Hetéjca Efróna.+ 14 Jožef se je, potem ko je pokopal očeta, vrnil v Egipt. Vrnili so se tudi njegovi bratje in vsi, ki so šli z njim pokopat njegovega očeta.
15 Jožefovi bratje so po očetovi smrti drug drugemu rekli: »Morda nas Jožef še vedno sovraži in se nam bo maščeval za vse slabe stvari, ki smo mu jih naredili.«+ 16 Zato so Jožefu sporočili: »Tvoj oče je pred smrtjo zapovedal, 17 naj ti povemo njegove besede: ‚Rotim te, da svojim bratom oprostiš vse slabo, kar so ti naredili, in greh, s katerim so ti storili hudo.‘ Zato te zdaj prosimo, da nam, služabnikom Boga, ki ga je častil tvoj oče, oprostiš vse slabo, kar smo ti naredili.« Ob teh besedah je Jožef planil v jok. 18 Zatem so prišli še njegovi bratje, padli pred njega in rekli: »Tvoji sužnji smo!«+ 19 Jožef jim je rekel: »Ne bojte se! Saj nisem jaz Bog, da bi vas sodil. 20 Resda ste mi hoteli škoditi,+ toda kot je danes očitno, je Bog to obrnil v dobro in pri življenju ohranil mnogo ljudi.+ 21 Zato se ne bojte! Vas in vaše otroke bom še naprej oskrboval s hrano.«+ Tako jih je Jožef pomiril in potolažil.
22 Jožef je še naprej živel v Egiptu, z njim pa tudi vsa očetova družina*. Živel je 110 let. 23 Tako je Jožef videl še Éfraimove vnuke+ pa tudi sinove Manásejevega sina Mahírja.+ Jožef je nanje gledal kot na lastne otroke.* 24 Nazadnje je Jožef svojim bratom rekel: »Kmalu bom umrl. Ampak Bog vam bo gotovo pomagal+ in vas iz te dežele popeljal v deželo, ki jo je s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu.«+ 25 Zato je Jožef Izraelovim sinovom rekel: »Bog vam bo gotovo pomagal. Prisezite mi, da boste takrat odnesli moje kosti od tu.«+ 26 Jožef je umrl, star 110 let. V Egiptu so ga balzamirali+ in položili v krsto.