Sodniki
5 Tisti dan sta Debora+ in Abinóamov sin Barak+ zapela to pesem:+
2 »Vojaki v Izraelu so si razpustili lase*,
ljudstvo se je prostovoljno javilo za boj,+
zato hvalite Jehova!
3 Poslušajte, kralji! Prisluhnite, vladarji!
Jehovu hočem zapeti!
Jehovu, Izraelovemu Bogu, hočem peti* hvalnice!+
4 Jehova, ko si prihajal iz Seírja,+
ko si korakal z edómskega ozemlja,
se je tresla zemlja in je lilo z neba,
iz oblakov je lila voda.
6 V dneh Anátovega sina Šamgárja+
in v dneh Jaéle+ so bile ceste zapuščene,
popotniki so se držali stranskih poti.
7 Izraelske vasi so bile prazne,
prazne so bile, dokler nisem vstala jaz, Debora,+
dokler nisem vstala kot mati v Izraelu.+
Ne ščita ne sulice ni bilo videti
med 40.000 Izraelci.
Hvalite Jehova!
10 Toda vi, ki jezdite na rjavkastih oslicah,
vi, ki sedite na razkošnih preprogah,
in vi, ki hodite po poti,
premislite!
11 Pri napajališčih so se slišali glasovi tistih, ki dajejo živalim vodo,
tam so pripovedovali o Jehovovih pravičnih dejanjih,
o pravičnih dejanjih njegovega ljudstva, ki živi v izraelskih vaseh.
Nato je Jehovovo ljudstvo šlo dol k mestnim vratom.
12 Zbudi se, zbudi se, Debora!+
Zbudi se, zbudi se in zapoj pesem!+
Vstani, Barak!+ Odpelji svoje ujetnike, Abinóamov sin!
13 Potem so tisti, ki so ostali, prišli dol k poglavarjem.
Jehovovo ljudstvo je prišlo dol k meni, da bi se spopadlo z junaki.
14 Tisti, ki izvirajo iz Éfraima, so prišli v dolino,
ti so s teboj, o Benjamin, med tvojim ljudstvom.
15 Isahárjevi voditelji so bili z Deboro.
Enako kot je bil z njo Isahár, tako je bil z njo Barak.+
Na ravnino je bil poslan.+
Srca v Rúbenovih oddelkih so omahovala.*
Srca v Rúbenovih oddelkih so omahovala.*
17 Gileád je ostal na drugi strani Jordana.+
In Dan, zakaj je ostal pri ladjah?+
Áser je brezdelno posedal na morski obali
in ni zapustil svojih pristanišč.+
18 Zábulon je ljudstvo, ki je tvegalo svoje življenje, bilo je pripravljeno umreti;
19 Kralji so prišli in se bojevali.
Kánaanski kralji so se takrat bojevali+
v Taanáhu pri megídskih vodah,+
vendar srebra niso mogli zapleniti.+
20 Z neba so se vojskovale zvezde,
s svojih tirnic so se vojskovale proti Síseru.
21 Deroči Kišón jih je odplavil,+
starodavna reka, reka Kišón.
O moja duša*, poteptala si mogočne!
22 Konjska kopita so topotala,
ko so njegovi žrebci divje galopirali.+
23 ‚Prekolnite Meróz,‘ je rekel Jehovov angel,
‚prekolnite njegove prebivalce!
Niso namreč prišli na pomoč Jehovu,
na pomoč Jehovu s svojimi junaki.‘
24 Jaéla, žena Kenéjca Héberja,+
je med vsemi ženskami najbolj hvaljena*,
najbolj hvaljena med vsemi ženskami, ki živijo v šotorih.
25 Prosil je za vodo, dala mu je mleko.
V gosposki posodi mu je prinesla smetano*.+
26 Z roko je segla po šotorskem klinu,
z desnico po delavskem lesenem kladivu.
Z njim je udarila Sísera, mu strla glavo,
prebila in predrla njegova senca.+
27 Pri njenih nogah je omahnil, padel je in obležal;
pri njenih nogah je omahnil in padel.
Kjer je omahnil, tam je premagan obležal.
28 Skozi okno je gledala ženska,
skozi zamreženo okno je pogledovala Síserova mama:
‚Zakaj se še ni vrnil njegov voz?
Zakaj se še ne sliši topotanje njegovih konjev?‘+
29 Najmodrejše med njenimi plemkinjami so ji odgovarjale
pa tudi sama si je ponavljala:
30 ‚Gotovo si delijo, kar so naplenili;
eno dekle, dve dekleti za vsakega bojevnika,
zaplenjeno barvno blago za Sísera, zaplenjeno barvno blago,
vezeno oblačilo, barvno blago, dve vezeni oblačili,
da bodo za okras okoli vratu možem, ki so plenili.‘
31 Naj pomrejo vsi tvoji sovražniki,+ o Jehova,
tisti, ki te ljubijo, pa naj bodo kot sonce, ko vzhaja v vsej svoji slavi!«
Po tistem je v deželi vladal mir 40 let.+