Druga knjiga kraljev

5 Naamán je bil poveljnik vojske sirskega kralja in ugleden človek, ki ga je kralj* zelo cenil, saj je po njem Jehova Sircem omogočil zmago* nad sovražniki. Bil je junaški bojevnik, vendar je bil gobav*. 2 Ko so Sirci nekoč spet vdrli na izraelsko ozemlje, so od tam kot ujetnico pripeljali majhno deklico. Ta deklica je postala služabnica Naamánove žene. 3 Svoji gospodarici je rekla: »Ko bi le moj gospod obiskal preroka+ v Samaríji! Ta prerok bi ga ozdravil gobavosti.«+ 4 Potem je šel* sporočit svojemu gospodu, kaj je povedala izraelska deklica.

5 Sirski kralj je Naamánu rekel: »Le pojdi! Jaz pa bom poslal pismo Izraelovemu kralju.« Tako je Naamán odšel in s seboj vzel 10 talentov* srebra, 6000 šeklov* zlata in 10 novih oblačil. 6 Izraelovemu kralju je prinesel pismo, v katerem je pisalo: »S tem pismom ti pošiljam tudi svojega služabnika Naamána, da bi ga ozdravil gobavosti.« 7 Ko je Izraelov kralj prebral pismo, si je raztrgal oblačila in rekel: »Ali sem jaz Bog? Ali imam tako kot on moč usmrtiti ali ohraniti pri življenju?+ K meni pošilja tega človeka, da bi ga jaz ozdravil gobavosti! Očitno je, da išče razlog za prepir z menoj!«

8 Toda ko je Elizej, prerok pravega Boga, slišal, da si je Izraelov kralj raztrgal oblačila, je kralju takoj poslal sporočilo: »Zakaj si si raztrgal oblačila? Prosim, naj ta človek pride k meni, da se bo prepričal, da obstaja prerok v Izraelu.«+ 9 Tako je Naamán s svojimi konji in bojnimi vozovi prišel do Elizejeve hiše ter se ustavil pri vhodu. 10 Toda Elizej je k njemu poslal sla s sporočilom: »Pojdi k Jordanu in se sedemkrat+ potopi vanj,+ pa se ti bo koža* obnovila in boš čist.« 11 Ko je Naamán to slišal, se je razjezil in že začel odhajati. Rekel je: »Mislil sem, da bo prišel ven k meni, da bo stal tukaj, klical svojega Boga Jehova in z roko šel čez obolelo mesto, da bi me ozdravil gobavosti. 12 Ali nista reki Abána in Parpár v Damasku+ boljši od vseh voda v Izraelu? Ali se ne bi mogel potopiti vanju in postati čist?« Nato se je obrnil in besen odšel.

13 Toda njegovi služabniki so pristopili k njemu in mu rekli: »Gospod*, če bi ti prerok naročil kaj nenavadnega, ali ne bi tega naredil? Zakaj ga potem ne bi poslušal, ko pa ti je samo rekel, da se pojdi potopit in boš čist?« 14 Odšel je torej dol k Jordanu in se sedemkrat potopil vanj, kot mu je naročil Božji prerok.+ Naamánu se je koža* obnovila, tako da je bila kot koža majhnega dečka,+ in postal je čist.+

15 Potem se je z vsem spremstvom vrnil k Božjemu preroku.+ Stopil je pred njega in mu rekel: »Zdaj sem prepričan, da ni Boga nikjer drugje na zemlji razen v Izraelu.+ Prosim, sprejmi to darilo* od mene, svojega služabnika.« 16 Toda Elizej je rekel: »Pri Jehovu, živem Bogu, ki mu služim, prisežem, da darila ne bom sprejel.«+ Naamán je vztrajal, naj ga sprejme, vendar Elizej ni hotel. 17 Na koncu je Naamán rekel: »Moj gospod, če je tako, naj mi, prosim, dajo nekaj prsti iz te dežele – toliko, kolikor je lahko nosita dve muli – saj ne bom več daroval žgalne daritve ali žrtve nobenemu drugemu bogu razen Jehovu. 18 Toda naj mi Jehova odpusti eno stvar. Kadar gre moj gospod kralj v Rimónov tempelj, da bi se tam priklonil, se ob tem opira na mojo roko, zato se moram tudi jaz prikloniti v Rimónovem templju. Moj gospod, naj mi Jehova, prosim, odpusti, ko se bom priklonil.« 19 Elizej mu je rekel: »Pojdi v miru.« Potem ko je Naamán odšel in je imel za seboj že del poti, 20 si je Gehazi,+ služabnik Božjega preroka+ Elizeja, rekel: »Moj gospodar je temu Sircu Naamánu+ pustil oditi, ne da bi od njega sprejel, kar je prinesel. Pri Jehovu, živem Bogu, prisežem, da bom stekel za Naamánom in vzel kaj od njega.« 21 Zato je Gehazi pohitel za njim. Ko je Naamán videl, da nekdo teče za njim, je stopil s svojega voza, mu šel naproti in ga vprašal: »Ali je vse v redu?« 22 Odgovoril je: »Vse je v redu. Moj gospodar me je poslal, da ti sporočim: ‚Pravkar sta z éfraimskega gorovja k meni prišla dva mladeniča, ki sta preroška sinova. Prosim, daj jima talent* srebra in dve novi oblačili.‘«+ 23 Naamán je rekel: »Izvoli, vzemi dva talenta*.« Vztrajal je, naj to vzame,+ in mu dva talenta srebra zavezal skupaj z dvema novima oblačiloma v dve vreči. Vreči je nato dal dvema od svojih služabnikov, da sta ju nesla pred Gehazijem.

24 Ko je Gehazi prišel do Ófela*, je vzel stvari iz njunih rok in jih odložil v hiši, njiju pa odslovil. Ko sta odšla, 25 je šel k svojemu gospodarju. Elizej ga je vprašal: »Gehazi, od kod prihajaš?« Odgovoril je: »Moj gospod, nikamor nisem šel.«+ 26 Elizej mu je rekel: »Ali misliš, da ne vem, da si šel za tistim moškim, da je on stopil s svojega voza in ti šel naproti? Ali je to ustrezen čas za jemanje ponujenega srebra ali za jemanje ponujenih oblačil, oljčnih nasadov, vinogradov, ovc, goveda, služabnikov ali služabnic?+ 27 Zato se bo Naamánova gobavost+ za vedno držala tebe in tvojega potomstva!« Gehazi je od njega odšel gobav, bel kakor sneg.+