Druga knjiga kraljev

9 Prerok Elizej je nato poklical enega od preroških sinov in mu naročil: »Spodnji konec oblačila si zatakni za pas, vzemi to posodico z oljem in hitro pojdi v Ramót Gileád.+ 2 Ko boš prišel tja, poišči Jehúja,+ ki je Józafatov sin in Nimšíjev vnuk. Stopi k njemu in ga odpelji stran od drugih poveljnikov v najbolj notranji prostor v hiši. 3 Potem vzemi posodico z oljem, mu olje izlij na glavo in reci: ‚Jehova pravi: »Mazilim te za kralja nad Izraelom.«‘+ Nato odpri vrata in takoj zbeži!«

4 Tako je prerokov služabnik odšel v Ramót Gileád. 5 Ko je prispel, so tam sedeli vojaški poveljniki. Rekel je: »Poveljnik, sporočilo imam zate.« Jehú je vprašal: »Za katerega od nas?« Odgovoril mu je: »Zate, poveljnik.« 6 Jehú je torej vstal in šel v hišo. Služabnik mu je izlil olje na glavo in rekel: »Izraelov Bog Jehova pravi: ‚Jaz, Jehova, te mazilim za kralja nad svojim ljudstvom, nad Izraelom.+ 7 Pobij vse iz rodbine svojega gospoda Ahába! Tako bom jaz, Jehova, maščeval kri svojih služabnikov prerokov in vseh drugih svojih služabnikov, ki jih je umorila Jezabéla.+ 8 Vsa Ahábova rodbina bo uničena. V Izraelu bom iztrebil vse moške* iz Ahábove rodbine, tudi nebogljene in slabotne.+ 9 Poskrbel bom, da bo Ahábova rodbina končala kot rodbina Nebátovega sina Jeroboáma+ in kot rodbina Ahíjevega sina Bašája.+ 10 Jezabélo pa bodo požrli psi na jezreélskem polju+ in nihče je ne bo pokopal.‘« Potem je odprl vrata in zbežal.+

11 Ko se je Jehú vrnil k drugim poveljnikom kraljeve vojske, so ga ti vprašali: »Ali je vse v redu? Zakaj je ta norec prišel k tebi?« On pa je odgovoril: »Saj veste, kakšen človek je to in kako govori.« 12 Toda oni so vztrajali: »Nehaj no! Prosimo, povej nam, kaj je rekel.« Jehú jim je razkril, kaj je moški rekel, in dodal: »Rekel mi je tudi: ‚Jehova pravi: »Mazilim te za kralja nad Izraelom.«‘«+ 13 Nato so hitro vzeli vsak svoje oblačilo in ga razgrnili pred njegovimi nogami po stopnicah.+ Trobili so na rog in govorili: »Jehú je postal kralj!«+ 14 Nato je Józafatov sin Jehú,+ Nimšíjev vnuk, skoval zaroto proti Jorámu.

Jorám je bil pred tem v Ramót Gileádu,+ kjer je z vso svojo vojsko branil Izraelce pred napadi sirskega kralja Hazaéla.+ 15 Kasneje se je kralj Jorám vrnil v Jezreél,+ da bi si pozdravil rane, ki so mu jih zadali Sirci, ko se je bojeval s sirskim kraljem Hazaélom.+

Jehú je rekel: »Če ste na moji strani, ne dovolite, da kdo pobegne iz mesta in sporoči v Jezreélu, kaj se je zgodilo.« 16 Zatem je stopil na bojni voz in se odpeljal v Jezreél, ker je bil Jorám tam in je ranjen ležal v postelji, Judov kralj Ahazíja pa je bil pri njem na obisku. 17 Stražar, ki je stal na stolpu v Jezreélu, je videl, da se približuje velika skupina Jehújevih mož. Takoj je sporočil: »Prihaja velika skupina ljudi.« Jorám pa je rekel: »Pošlji jim naproti konjenika, da jih vpraša, ali prihajajo v miru.« 18 Tako jim je konjenik prišel naproti in rekel: »Kralj sprašuje, ali prihajate v miru.« Toda Jehú je odgovoril: »Kaj govoriš o miru? Obrni se in jezdi za nami!«

Stražar je sporočil: »Sel je prišel do njih, vendar se ni vrnil.« 19 Zato je kralj poslal drugega konjenika. Ko je ta prišel do njih, je rekel: »Kralj sprašuje, ali prihajate v miru.« Toda Jehú je odgovoril: »Kaj govoriš o miru? Obrni se in jezdi za nami!«

20 Stražar je sporočil: »Sel je prišel do njih, vendar se ni vrnil. Njihov poveljnik vozi divje, vozi kot Nimšíjev vnuk* Jehú.« 21 Takrat je Izraelov kralj Jorám ukazal: »Vprezite mi voz!« Vpregli so torej njegov bojni voz. Nato sta on in Judov kralj Ahazíja+ vsak na svojem bojnem vozu šla naproti Jehúju. Srečali so se na zemljišču Jezreélca Nabóta.+

22 Ko je Jorám zagledal Jehúja, ga je vprašal: »Jehú, ali prihajaš v miru?« Odgovoril je: »Kako bi lahko bil mir, ko pa je toliko prostituiranja in čaranja+ tvoje mame Jezabéle?«+ 23 Jorám je hitro obrnil voz, da bi zbežal, in zaklical Ahazíju: »Ahazíja, nasedla sva zvijači!« 24 Jehú pa je pograbil lok in ustrelil Joráma v pleča, tako da mu je šla puščica skozi srce. Jorám se je mrtev zgrudil v svojem bojnem vozu. 25 Jehú je nato rekel svojemu pribočniku Bidkárju: »Poberi ga in ga vrzi na zemljišče Jezreélca Nabóta!+ Spomni se, da sva ti in jaz skupaj vozila* za njegovim očetom Ahábom, ko je Jehova glede njega razglasil:+ 26 ‚»Včeraj sem videl Nabótovo kri+ in kri njegovih sinov,« pravi Jehova. »Bodi prepričan, da se ti bom maščeval+ za njihovo smrt prav na tem zemljišču,« pravi Jehova.‘ Zato ga zdaj poberi in vrzi na to zemljišče, tako kot je Jehova rekel.«+

27 Ko je Judov kralj Ahazíja+ videl, kaj se je zgodilo, je zbežal proti vrtni hiši. (Kasneje je Jehú šel za njim in ukazal: »Tudi njega ubijte!« Ahazíja so ranili v bojnem vozu na cesti proti Guru, ki je pri Jibleámu.+ Toda uspelo mu je zbežati v Megído in tam je umrl. 28 Njegovi služabniki so ga potem na vozu prepeljali v Jeruzalem. V Davidovem mestu+ so ga pokopali v njegovem grobu poleg njegovih prednikov. 29 Ahazíja+ pa je zakraljeval na Judovem v 11. letu vladanja Ahábovega sina Joráma.)

30 Jehú pa je prišel v Jezreél+ in Jezabéla+ je to slišala. Naličila si je oči s črno barvo* in si uredila lase ter gledala dol z okna. 31 Ko je Jehú vstopal skozi mestna vrata, je rekla: »Ali je Zimrí, ki je umoril svojega gospoda, dobro končal?«+ 32 Pogledal je gor proti oknu in vprašal: »Kdo je na moji strani? Kdo?«+ Dva ali trije dvorjani so takoj pogledali dol proti njemu. 33 Rekel jim je: »Vrzite jo dol!« Dvorjani so jo vrgli dol in njena kri je oškropila zid in konje. Jehú pa jo je poteptal s svojimi konji. 34 Potem je šel noter, jedel in pil, nato pa rekel: »Prosim, poskrbite za to prekleto žensko in jo pokopljite. Navsezadnje je kraljeva hči.«+ 35 Toda ko so šli, da bi jo pokopali, niso našli nič drugega kot njeno lobanjo, stopala in dlani.+ 36 Ko so se vrnili in to sporočili Jehúju, je ta rekel: »S tem se je izpolnilo to, kar je Jehova rekel+ po svojem služabniku Tišbéjcu Eliju: ‚Psi bodo požrli Jezabélino meso na jezreélskem polju.+ 37 Jezabélino truplo bo kot gnoj na jezreélskem polju, tako da ne bo mogel nihče reči: »To je Jezabéla.«‘«