Druga knjiga kraljev

3 V 18. letu vladanja Judovega kralja Józafata je nad Izraelom v Samaríji zakraljeval Ahábov sin Jorám+ in vladal je 12 let. 2 Delal je to, kar je slabo v Jehovovih očeh, vendar ne tako zelo kot njegov oče in njegova mama, saj je odstranil Baalov sveti steber, ki ga je naredil njegov oče.+ 3 Vseeno pa se je oklepal grehov, h katerim je Nebátov sin Jeroboám navajal Izraelce.+ Ni jih opustil.

4 Moábski kralj Méša je bil ovčerejec in je Izraelovemu kralju plačeval dajatev: 100.000 jagnjet in 100.000 neostriženih ovnov. 5 Takoj ko je Aháb umrl,+ se je moábski kralj uprl novemu Izraelovemu kralju.+ 6 Zato se je takrat kralj Jorám odpravil iz Samaríje in zbral vse Izraelce. 7 Poleg tega je poslal sle k Judovemu kralju Józafatu s sporočilom: »Moábski kralj se mi je uprl. Ali se boš šel z menoj bojevat proti Moábu?« Józafat je odgovoril: »Šel bom.+ Na tvoji strani sem. Moji vojaki so tvoji vojaki in moji konji so tvoji konji.«+ 8 Zatem je vprašal: »Po kateri poti bomo šli?« Odgovoril je: »Po poti skozi edómsko pustinjo.«

9 Izraelov kralj je nato šel na vojaški pohod skupaj z Judovim in edómskim+ kraljem. Pot jih je vodila naokrog in po sedmih dneh je zmanjkalo vode za vojake in za živali, ki so jih imeli s seboj. 10 Izraelov kralj je rekel: »Grozno! Jehova nas* je zbral skupaj samo zato, da bi nas izročil v roke Moábcem!« 11 Józafat pa je vprašal: »Ali ni tu nobenega Jehovovega preroka, po katerem bi lahko za nasvet vprašali Jehova?«+ Eden od mož, ki so bili v službi pri Izraelovem kralju, je odgovoril: »Tu je Šafátov sin Elizej,+ ki je bil Elijev služabnik*.«+ 12 Józafat je rekel: »Po njem govori Jehova.« Tako so Izraelov kralj, Józafat in edómski kralj šli dol k Elizeju.

13 Elizej pa je Izraelovemu kralju rekel: »Zakaj si prišel k meni?+ Pojdi vprašat preroke svojega očeta in preroke svoje mame.«+ Toda Izraelov kralj mu je rekel: »Ne zavrni me! Jehova nas* je namreč zbral skupaj, da bi nas izročil v roke Moábcem.« 14 Elizej mu je odgovoril: »Prisežem pri Jehovu nad vojskami, živem Bogu, ki mu služim, da se ne bi zmenil zate niti te ne bi pogledal, če ne bi bil s teboj Judov kralj Józafat, ki ga spoštujem.+ 15 Zdaj pa mi pripeljite harfista*.«+ In takoj ko je harfist zaigral, se je na Elizeja spustil Jehovov duh*.+ 16 Elizej je rekel: »Jehova pravi: ‚Izkopljite veliko jarkov v tej dolini*, 17 saj jaz, Jehova, pravim: »Ne bo ne vetra ne dežja, pa vendar se bo ta dolina* napolnila z vodo,+ tako da boste lahko pili vi, vaše črede in druge vaše živali.«‘ 18 Za Jehova bo to malenkost,+ saj vam bo celo Moábce izročil v roke.+ 19 Vi pa porušite vsa utrjena mesta+ in pomembna mesta, posekajte vsa dobra drevesa, zasujte vse izvire in namečite kamenje na vse dobre njive, tako da se jih ne bo dalo obdelovati.«+

20 Naslednje jutro, ob času za darovanje jutranje žitne daritve,+ je iz smeri Edóma nenadoma začela prihajati voda in dolina se je napolnila z vodo.

21 Vsi Moábci pa so slišali, da so se trije kralji prišli bojevat proti njim. Zato so sklicali vse moške, ki so bili zmožni za boj*, in zavzeli svoj položaj na meji. 22 Ko so zjutraj zgodaj vstali, je nad vodo žarelo sonce. Ker so bili na nasprotni strani, se jim je voda zdela rdeča kakor kri. 23 Rekli so: »To je kri! Kralji so se nedvomno pobili med seboj z meči. Moábci, pojdimo po plen!«+ 24 Ko so prišli v izraelski tabor, so Izraelci planili na njih in jih začeli pobijati, zato so se pognali v beg.+ Izraelci so prišli v Moáb in med prodiranjem v notranjost pobijali Moábce. 25 Mesta so porušili in vsako dobro njivo prekrili s kamenjem, saj je vsak od njih nanjo vrgel kamen. Prav tako so zasuli vse izvire+ in posekali vsa dobra drevesa.+ Ko je nazadnje ostal neporušen le Kir Harêset*,+ so to mesto obkolili pračarji in ga napadli.

26 Ko je moábski kralj videl, da izgublja bitko, je vzel 700 mož, oboroženih z meči, in se skušal prebiti do edómskega kralja,+ vendar mu ni uspelo. 27 Zato je vzel svojega prvorojenca, ki naj bi zakraljeval za njim, in ga na obzidju daroval kot žgalno žrtev.+ To je med vojaki povzročilo veliko ogorčenje nad Izraelom, zato so se čete umaknile od tam in se vrnile v svojo deželo.