Job
24 Zakaj Vsemogočni še ni določil dneva za sojenje?+
Zakaj tisti, ki ga poznajo, ne vidijo tega dneva?
2 Ljudje prestavljajo mejnike,+
kradejo ovce in jih ženejo na svoje pašnike.
4 Revne odganjajo s poti
in ti se morajo skrivati pred njimi.+
5 Revni brskajo za hrano kakor divji osli+ v pustinji;
v puščavi iščejo hrano za svoje otroke.
6 Žeti morajo na tujem polju*
in pobirati ostanke v vinogradu hudobnih.
7 Prenočujejo napol goli, skoraj brez obleke,+
v mrazu se nimajo s čim pokriti.
8 Premočeni so od nevihte v gorah,
oklepajo se skale, ker se nimajo kam zateči.
9 Hudobni trgajo siroto od maminih prsi.+
Revnim jemljejo oblačila kot jamstvo za posojilo,+
10 tako da morajo hoditi naokrog napol goli, skoraj brez obleke.
Lačni so, ko nosijo snope žita.
11 V največji vročini garajo med zidovi terasastih polj,*
grozdje tlačijo v stiskalnicah, sami pa so žejni.+
12 Iz mesta se sliši stokanje umirajočih,
smrtno ranjeni kličejo na pomoč,+
toda Bog se za to ne zmeni*.
Potem pa si zakrinka obraz.
16 Tatovi v temi vdirajo v hiše,
podnevi pa ostajajo doma.
Svetloba jim je nekaj tujega.+
17 Jutra se bojijo, kot se drugi goste teme,
navajeni pa so strahot, ki se dogajajo v temi.
18 Toda vode jih hitro odnesejo.
Njihova posest bo prekleta.+
Ne bodo se vrnili v svoje vinograde.
20 Grešnika bo njegova mama* pozabila, črvi ga bodo s slastjo jedli.
Nihče več se ga ne bo spominjal.+
Nepravičnost bo posekana kakor drevo.
21 Hudobni preži na neplodne ženske
in grdo ravna z vdovami.
22 Bog* bo s svojo močjo odstranil mogočne.
Tudi če bodo postali še mogočnejši, jim življenje ne bo zagotovljeno.
24 Za malo časa so povzdignjeni, potem pa izginejo.+
Padejo na tla+ in umrejo kakor vsi drugi.
So kakor klasje, ki ga ljudje požanjejo.
25 Kdo lahko dokaže, da sem lažnivec,
kdo lahko ovrže moje besede?«