Job
8 Nato je Šuhéjec Bildád+ odgovoril:
2 »Kako dolgo boš še tako govoril?+
Tvoje besede niso nič drugega kot močan veter!
3 Ali Bog izkrivlja pravico?
Ali Vsemogočni izkrivlja pravičnost?
4 Če so tvoji sinovi grešili proti njemu,
jih je kaznoval za njihov prestopek.
5 Ampak če bi ti iskal Boga,+
če bi Vsemogočnega prosil za milost
6 in če bi bil res čist in pošten,+
bi se on zavzel zate
in ti povrnil položaj, ki bi ti upravičeno pripadal.
7 Čeprav si zdaj nepomemben,
bi bila tvoja prihodnost sijajna.+
8 Vprašaj, prosim, prejšnje rodove
in premisli o tistem, kar so ugotovili njihovi predniki.+
9 Mi smo šele od včeraj in ne vemo nič,
naši dnevi na zemlji so kakor senca.
10 Prejšnji rodovi te bodo poučili
in ti povedali, kar vedo*.
11 Ali papirjevec raste tam, kjer ni močvirja?
Ali trst lahko zraste, če nima vode?
12 Ko še poganjata popke, ko še nista požeta,
se prej kot vsaka druga rastlina posušita.
14 Hudobni opira svoje upanje na to, kar je minljivo,
in se zanaša na to, kar je krhko kakor pajkova mreža*.
15 Naslonil se bo na svojo mrežo*, vendar se bo strgala,
skušal se je bo oprijeti, vendar ne bo zdržala.
16 Je kakor namakana rastlina, ki raste na soncu
in ima svoje mladike po celem vrtu.+
17 V kupu kamenja se prepletajo njegove korenine
in med kamenjem si išče hišo*.
18 Toda ko ga izpulijo iz kraja, kjer je rasel,
ga ta kraj zataji: ‚Nikoli te nisem videl.‘+
19 Res, tako bo izginil+
in drugi bodo pognali na kraju, kjer je rasel.
21 Usta ti bo spet napolnil s smehom
in ustnice z veselim vriskanjem.
22 Tisti, ki te sovražijo, se bodo ogrnili s sramoto
in šotora hudobnih ne bo več.«