Psalmi

78 Moje ljudstvo, poslušaj moje zakone*,

prisluhni besedam mojih ust!

 2 Spregovoril bom v pregovorih,

povedal bom uganke o daljni preteklosti.+

 3 To, kar smo slišali in izvedeli,

kar so nam pripovedovali naši očetje,+

 4 ne bomo prikrili njihovim potomcem.

O tem bomo pripovedovali prihodnjemu rodu,+

pripovedovali bomo o hvalevrednih stvareh, ki jih je naredil Jehova, in njegovi moči,+

o njegovih čudovitih delih.+

 5 Dal je uredbe Jakobovim potomcem,

zakone Izraelcem.

Našim prednikom je zapovedal,

naj vse to razodenejo svojim otrokom,+

 6 da bi to spoznal tudi prihodnji rod,

otroci, ki se bodo še rodili.+

 7 Tako bi otroci zaupali v Boga

in ne bi pozabili njegovih dejanj,+

ampak bi izpolnjevali njegove zapovedi.+

 8 Ne bi postali kakor njihovi predniki,

ki so bili trmasti in uporni,+

ki so imeli neodločno* srce+

in niso bili zvesti Bogu.

 9 Éfraimci so bili oboroženi z lokom,

vendar so se umaknili na dan boja.

10 Niso izpolnjevali zaveze z Bogom+

in niso hoteli upoštevati Božjega Zakonika*.+

11 Tudi to, kar je naredil, so pozabili,+

njegova čudovita dela, ki jim jih je pokazal.+

12 V egiptovski deželi, na zóanskem+ ozemlju,

je pred očmi njihovih prednikov naredil čudovite stvari.+

13 Razdelil je morje in jih pripeljal na drugo stran,

povzročil je, da so vode stale kakor jez*.+

14 Podnevi jih je vodil z oblakom

in vso noč s svetlobo ognja.+

16 Povzročil je, da so iz skale privreli potoki,

da so vode tekle kakor reke.+

17 Toda oni so še naprej grešili proti njemu,

v puščavi so se upirali Najvišjemu.+

18 Izzivali* so Boga v svojem srcu,+

saj so zahtevali hrano, po kateri so hrepeneli.

20 Udaril je po skali,

da so pritekle vode in privreli potoki,+ oni pa so kljub temu spraševali:

»Ali nam lahko da tudi kruh,

ali lahko priskrbi meso za svoje ljudstvo?«+

Poslal je ogenj+ nad Jakobove potomce,

njegova jeza do Izraelcev je vzplamtela,+

22 ker niso verovali v Boga.+

23 Zato je zapovedal oblakom na nebu,

odprl je vrata neba.

24 Povzročil je, da je nanje deževala mana za hrano,

dal jim je nebeško žito.+

26 Na nebu je dvignil vzhodni veter

in s svojo močjo povzročil, da je zapihal južni veter.+

27 Zasipal jih je z mesom, da ga je bilo kakor prahu,

ptic je bilo kakor peska na morski obali.

28 Stresel jih je na njihov* tabor,

vse okoli njihovih šotorov.

29 Jedli so in se nažirali,

dal jim je, kar so si želeli.+

30 Toda še preden so potešili svoje hrepenenje,

ko so še imeli hrano v ustih,

31 se je Bog zelo razjezil nanje.+

Usmrtil je najmočnejše med njimi,+

pobil je izraelske mladeniče.

32 Kljub vsemu temu so še bolj grešili+

in niso verjeli vanj, čeprav so videli njegova čudovita dela.+

33 Zato je končal njihove dni kakor sapo,+

njihova leta z nenadno nesrečo.

35 Spomnili so se, da je Bog njihova Skala,+

da je Najvišji Bog njihov Odkupitelj*.+

36 Ampak hoteli so ga prevarati s svojimi usti,

s svojim jezikom so mu lagali.

37 V svojem srcu mu niso bili zvesti,+

niso bili zvesti zavezi z njim.+

38 Toda on je bil usmiljen,+

ni jih uničil, odpuščal jim je napake.+

Velikokrat je zadržal svojo jezo,+

svoj veliki bes, da ni vzplamtel.

39 Spominjal se je namreč, da so samo ljudje*,+

veter, ki piha in se ne vrača*.

40 Kolikokrat so se mu uprli v pustinji,+

ga prizadeli v puščavi!+

41 Vedno znova so preizkušali Boga+

in žalostili* Svetega Izraelovega.

42 Niso se spominjali njegove moči*,

dneva, ko jih je rešil* nasprotnika,+

43 tega, kako je naredil znamenja v Egiptu+

in čudeže na zóanskem ozemlju.

44 Vodo v nilskih kanalih je spremenil v kri,+

da ljudje niso mogli piti iz svojih potokov.

45 Nad Egipčane je poslal roje obadov, da so jih popikali,+

in žabe, da so uničile deželo.+

46 Njihov pridelek je dal požrešnim kobilicam,

sad njihovega truda rojem kobilic.+

47 Njihove trte je stolkel s točo,+

z zrni toče njihove sikomore*.

48 Tudi na njihovo živino je poslal točo,+

njihove črede je udaril s strelami*.

Povzročil jim je stisko

in nad njih poslal vojsko angelov, ki so prinesli nesrečo.

Ni jih obvaroval pred smrtjo,

nad njih* je poslal kugo.

51 Nazadnje je pobil vse prvorojence v Egiptu,+

vse prvorojence* v Hamovih šotorih.

53 Varno jih je vodil

in ni jih bilo strah,+

morje je prekrilo njihove sovražnike.+

54 Pripeljal jih je na svoje sveto ozemlje,+

v ta gorati kraj, ki ga je pridobil s svojo močjo*.+

55 Pred njimi je izgnal narode,+

z merilno vrvico je Izraelovim rodovom razdelil dediščino,+

naselil jih je po domovih.+

56 Oni pa so izzivali* Najvišjega Boga in se mu upirali,+

niso se zmenili za njegove opomine.+

58 Žalili so ga s svojimi višavami*+

in ga zelo jezili* z izrezljanimi podobami.+

59 Bog je to videl in se močno razjezil,+

zato je izraelski narod povsem zavrgel.

60 Nazadnje je zavrgel še sveti šotor v Šílu,+

šotor, v katerem je prebival med ljudmi.+

61 Dovolil je, da je simbol njegove moči odšel v ujetništvo,

da je njegov sijaj prišel v roke nasprotniku.+

62 Svoje ljudstvo je izročil meču,+

zelo se je razjezil na svojo dediščino.

63 Njegove mladeniče je pogoltnil ogenj

in njegovim dekletom niso peli poročnih pesmi.

64 Njegovi duhovniki so padli pod mečem+

in njihove vdove niso žalovale.+

65 Takrat se je Jehova prebudil kakor iz spanja,+

prebudil se je kakor bojevnik,+ ki se strezni od vina.

66 Svoje nasprotnike je odgnal,+

za večno jih je osramotil.

67 Jožefov šotor je zavrgel,

Éfraimovega rodu ni izbral.

68 Izbral pa je Judov rod,+

goro Síon, ki mu je pri srcu.+

69 Svoje svetišče je naredil tako trdno kakor nebesa,+

kakor zemljo, ki jo je utrdil za večno.+

70 Izbral je svojega služabnika Davida,+

vzel ga je iz ovčjih staj,+

71 od doječih ovc, ki jih je čuval.

Postavil ga je za pastirja Jakobu, svojemu ljudstvu,+

za pastirja Izraelu, svoji dediščini.+

72 David jih je pasel z značajnim* srcem+

in jih spretno vodil.+