Izaija
44 Zdaj pa poslušaj, Jakob, moj služabnik,
prisluhni, Izrael, ki sem te izbral.+
Na tvoje potomstvo bom izlil svojega duha,+
na tvoje potomce svoj blagoslov.
4 Poganjali bodo kakor trava,+
kakor topoli ob potokih.
5 Eden bo rekel »Jaz sem Jehovov«+
in drugi se bo imenoval po Jakobu.
Spet drugi si bo na roko napisal »Jehovova last«
in se bo imenoval po Izraelu.‘
7 Kdo je kakor jaz?+
Naj se oglasi in to pove, naj predstavi svoje dokaze.+
Naj pove, kaj prihaja in kaj bo še prišlo,
kakor to počnem jaz,
odkar sem ustanovil starodavno ljudstvo.
8 Ali nisem vsakemu od vas vse to že vnaprej povedal in oznanil?
Ne bojte se,
naj vas strah ne ohromi!+
Vi ste moje priče.+
Ali je kje kakšen Bog razen mene?
Ne, ni druge Skale,+ ne poznam nobene.‘«
9 Vsi tisti, ki izdelujejo podobe, so ničvredni,
njihovi maliki, ki so jim tako pri srcu, so nekoristni.+
11 Vsi, ki se družijo s takšnim človekom, bodo osramočeni!+
Tisti, ki izdelujejo malike, so samo ljudje.
Naj se vsi skupaj zberejo in zavzamejo svoje mesto.
Obšel jih bo strah, vsi skupaj bodo osramočeni.
12 Kovač s svojim orodjem obdeluje železo nad razgretim ogljem.
Oblikuje ga s kladivi,
obdeluje ga s svojo močno roko.+
Nato pa postane lačen in mu poidejo moči,
ne pije vode in se utrudi.
13 Rezbar raztegne merilno vrv in z rdečo kredo zariše vzorec na les.
Les obdeluje z dletom in očrtuje s šestilom.
14 Nekdo drug pa se ukvarja s sekanjem ceder.
Med drevjem v gozdu izbere hrast
in pusti, da se okrepi.+
Zasadi lovor, dež ga zaliva in lovor raste.
15 Potem pa drevo uporablja za kurjavo.
Od njega vzame kos lesa, da bi se ogrel,
si zakuri ogenj in na njem speče kruh.
Poleg tega si iz drevesa naredi še boga, da bi ga častil,
naredi si podobo in se ji priklanja.+
16 Polovico lesa sežge v ognju.
S to polovico speče meso in se ga do sitega naje.
Tudi ogreje se in reče:
»Kako lepo! Gledam ogenj in toplo mi je.«
17 Iz preostanka lesa pa si naredi boga, podobo.
Priklanja se mu, ga časti
in moli k njemu:
»Reši me, ker si ti moj bog.«+
18 Nič ne vedo in nič ne razumejo.+
Njihove oči so namreč zaprte in ne morejo nič videti,
njihovo srce nič ne doume.
19 Nihče nič ne ve in ne razume
niti ne razmišlja v svojem srcu:
»Polovico lesa sem sežgal v ognju
in si na žerjavici spekel kruh in meso ter ju pojedel.
Ali naj iz preostanka naredim gnusno stvar?+
Ali naj častim kos lesa*?«
20 Takšen se hrani s pepelom.
Njegovo prevarano srce ga zavaja.
Ne bo rešil samega sebe niti ne bo priznal,
da je to, kar drži v desnici, prevara.
21 »Spominjaj se tega, o Jakob, in ti, o Izrael,
ker si moj služabnik.
Jaz sem te ustvaril in ti si moj služabnik.+
O Izrael, ne bom te pozabil.+
22 Tvoje prestopke bom izbrisal, kakor da bi jih prekril z oblakom,+
in tvoje grehe bom odstranil, kakor da bi jih prekril z gostim oblakom.
Vrni se k meni, ker te bom odkupil.+
23 Vriskajte od veselja, nebesa,
saj sem jaz, Jehova, ukrepal!
Slavite zmago, globočine zemlje!
Veselo vriskajte, gore,+
gozd in vsa drevesa!
Jaz, Jehova, sem namreč odkupil Jakoba,
na Izraelu kažem svoj sijaj.«+
24 Jehova, tvoj Odkupitelj,+
ki te je oblikoval, ko si bil v maminem telesu, pravi:
»Jaz sem Jehova, ki je naredil vse.
Kdo je bil z menoj?
25 Jaz povzročam, da se znamenja lažnih prerokov* ne izpolnijo,
da vedeževalci ravnajo neumno+
in da so modri ljudje zbegani;
njihovo znanje spreminjam v neumnost.+
26 Jaz izpolnjujem besede svojega služabnika
in uresničujem napovedi svojih slov.+
Jaz govorim o Jeruzalemu: ‚Naseljen bo.‘+
In o Judovih mestih govorim: ‚Ponovno bodo zgrajena.+
Jeruzalem bom dvignil iz ruševin.‘+
27 Jaz govorim globokim vodam: ‚Presahnite!
Vse vaše reke bom osušil.‘+
Izvršil bo tudi tisto, kar sem rekel za Jeruzalem, namreč ‚Ponovno bo zgrajen‘,
in za tempelj ‚Položeni bodo njegovi temelji‘.«+