Izaija
17 Objava proti Damasku:+
»Glej! Damask ne bo več mesto.
Postal bo kup ruševin.+
2 Aroêrska+ mesta bodo zapuščena.
V njih bodo počivale črede
in nihče jim ne bo vlival strahu.
Slava tistih, ki bodo preostali v Siriji,
bo izginila kakor slava Izraelcev*,« govori Jehova nad vojskami.
4 »Tisti dan bo Jakobova slava zbledela
in njegovo zdravo telo bo shiralo.
5 Jakobovo ljudstvo bo kakor polje v Rafájevski dolini,+
na katerem po žetvi
ostane le nekaj klasov za paberkovanje*.
6 Ostali bodo le paberki*,
kakor ostanejo po otresanju oljke:
ostale bodo samo dve ali tri zrele olive na najvišji veji,
samo štiri ali pet oliv na rodovitnih vejah,«+ govori Izraelov Bog Jehova.
7 Tisti dan bo človek iskal pomoč pri svojem Stvarniku, zaupal bo Svetemu Izraelovemu. 8 Ne bo iskal pomoči pri oltarjih,+ ki jih je naredil s svojimi rokami,+ niti ne bo zaupal v svete kole* in v kadilna stojala, ki so jih izdelali njegovi prsti.
9 Tisti dan bodo njegova utrjena mesta kakor zapuščen kraj v gozdu,+
kakor veja, ki je bila zapuščena zaradi Izraelcev;
opustošena bodo.
Zato zasajaš lepe nasade
in v njih sadiš tuje mladike*.
11 Ti le podnevi ograjuj svoj nasad
in zjutraj skrbi, da bo tvoje seme raslo,
toda ko boš bolan in v hudih bolečinah, žetve ne bo.+
12 Prisluhnite nemiru mnogih ljudstev,
ki bučijo kakor morje,
rohnenju narodov,
ki hrumijo kakor mogočne vode!
13 Narodi bodo rohneli, kakor hrumijo mnoge vode.
Toda Bog jih bo pokaral, zato bodo zbežali daleč stran,
razkropili se bodo kakor pleve*, ki jih veter raznaša po gori,
in kakor osat, ki se vrtinči v viharju.
14 Zvečer bo prišla strahota,
in še preden se bo zdanilo, sovražnikov ne bo več.
To bo doletelo tiste, ki nas plenijo,
to se bo zgodilo tistim, ki nas ropajo.