Izaija
25 Jehova, ti si moj Bog.
Poveličujem te, hvalim tvoje ime,
ker si naredil čudovite reči,+
ker si zvesto+ in zanesljivo uresničil to,
kar si se namenil že pred davnimi časi.+
2 Mesto si spremenil v kup kamenja,
utrjeno mesto v razpadajoče ruševine.
Utrdbe tujcev ni več,
nikoli več ne bo pozidana.
3 Zato te bo močno ljudstvo slavilo,
mesto tiranskih narodov se te bo balo.+
Ko tirani besnijo kakor nevihta, ki udarja ob zid,
5 ko pritiskajo kakor vročina v sušni deželi,
ti utišaš vpitje sovražnikov.
Kakor oblak s svojo senco prežene vročino,
tako ti utišaš petje tiranov.
6 Jehova nad vojskami bo na tej gori+
vsem ljudstvom pripravil gostijo z izbranimi jedmi,+
gostijo z izvrstnim vinom*,
z izbranimi jedmi iz najboljšega mesa*,
z izvrstnim, prečiščenim vinom.
7 Na tej gori bo odstranil* zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva,
in pokrivalo*, ki pokriva vse narode.
Po vsej zemlji bo odpravil sramoto s svojega ljudstva.
Tako je namreč govoril Jehova.
9 Tisti dan bodo govorili:
»To je naš Bog.+
To je Jehova.
Zaupali smo vanj.
Vriskajmo od veselja, ker nas je rešil.«+
10 Jehovova roka bo počivala na tej gori+
in Moáb bo poteptan na svojem mestu,+
kakor se potepta slama na gnojišču.
11 S svojimi rokami bo zamahnil po Moábu,
kakor plavalec pri plavanju zamahuje po vodi,
in s spretnimi gibi svojih rok
bo ponižal njegovo ošabnost.+