Razodetje Janezu
4 Po vsem tem sem videl naslednje: odprta vrata v nebesih. Slišal sem prvi glas, ki je bil podoben zvoku trobente. Rekel mi je: »Pridi sem gor in pokazal ti bom to, kar se mora zgoditi.« 2 Takoj zatem je name začel delovati Božji duh. V nebesih sem videl prestol in na njem je nekdo sedel.+ 3 Ta, ki je na njem sedel, je bil po zunanjosti podoben jaspisu+ in sardiju*, okoli prestola pa je bila mavrica, ki je bila videti kakor smaragd.+
4 Okoli tega prestola je bilo še 24 prestolov in na teh prestolih sem videl sedeti 24 starešin,+ ki so bili oblečeni v bela oblačila, na glavah pa so imeli zlate krone. 5 Od prestola so prihajali bliski,+ glasovi in gromi.+ Pred prestolom je bilo sedem svetilk, v katerih je gorel ogenj. Te svetilke predstavljajo sedem Božjih duhov.+ 6 Pred prestolom je bilo tudi kristalu podobno steklasto morje.+
Na sredini, in sicer tam, kjer je bil prestol,* in okoli prestola so bila štiri živa bitja,+ ki so bila spredaj in zadaj polna oči. 7 Prvo živo bitje je bilo podobno levu,+ drugo mlademu biku,+ tretje+ je imelo obraz, podoben človekovemu, in četrto+ je bilo podobno letečemu orlu.+ 8 Vsako od teh štirih živih bitij je imelo po šest peruti, ki so bile z vseh strani polne oči.+ Neprenehoma, dan in noč, so govorila: »Svet, svet, svet je Bog Jehova*,+ Vsemogočni, ki je bil, ki je in ki prihaja.«+
9 Kadar koli so ta živa bitja izrekla slavo, čast in zahvalo tistemu, ki je sedel na prestolu, tistemu, ki živi vso večnost,+ 10 je 24 starešin+ pokleknilo in se priklonilo do tal pred tistim, ki je sedel na prestolu in ki živi vso večnost, ter ga počastilo. Svoje krone so vrgli pred prestol in rekli: 11 »Naš Bog Jehova*, vreden si prejemati slavo,+ čast+ in moč,+ ker si vse ustvaril;+ po tvoji volji je vse to nastalo in je bilo ustvarjeno.«