Pismo Galačanom
2 Štirinajst let pozneje sem spet odšel v Jeruzalem z Bárnabom+ in s seboj vzel še Tita.+ 2 Tja sem šel zato, ker sem iz nebes dobil razodetje, naj grem. Tam sem se srečal z brati, ki jih drugi zelo spoštujejo. Na samem sem jim predstavil dobro novico, ki jo oznanjujem med narodi. Želel sem se namreč prepričati, da to, kar delam, oziroma to, kar sem delal, ni zaman. 3 Tita,+ ki je bil z menoj, ni nihče silil v to, da se obreže,+ čeprav je bil Grk. 4 Toda lažni bratje, ki so se skrivaj vtihotapili v občino, so iz tega naredili problem.+ Prikradli so se, da bi ogrozili našo svobodo,+ ki jo uživamo kot učenci Kristusa Jezusa, in da bi nas popolnoma zasužnjili.+ 5 Toda mi jim nismo niti za trenutek popustili ali se jim podredili,+ zato da bi vi ostali trdni v resnici, ki vam jo prinaša dobra novica.
6 Glede tistih pa, ki veljajo za pomembne+ (kdor koli so že, zame ni bistveno, saj Bog ne gleda na človekovo zunanjost): ti bratje, ki jih drugi zelo spoštujejo, mi niso priporočali nič novega. 7 Nasprotno. Videli so, da mi je bila zaupana naloga oznanjati dobro novico neobrezanim,+ tako kot je bila Petru zaupana naloga, da oznanja obrezanim. 8 Bog, ki je dal Petru moč, da je bil lahko apostol obrezanim, je namreč dal moč tudi meni, da sem lahko apostol ljudem iz drugih narodov.+ 9 Ko so ti bratje izvedeli, da mi je Bog izkazal nezasluženo dobroto,+ so Jakob,+ Kefa* in Janez, ki veljajo za stebre občine, Bárnabu in meni+ v znak sodelovanja segli v desnico, da bi midva šla k ljudem iz drugih narodov, oni pa k obrezanim. 10 Prosili so naju samo to, da bi imela v mislih revne, in prav za to sem si tudi iskreno prizadeval.+
11 Ko pa je Kefa*+ prišel v Antiohíjo,+ sem mu odkrito povedal*, da je to, kar počne, povsem narobe*. 12 Preden so prišli nekateri možje, ki so se poznali z Jakobom,+ je jedel z ljudmi iz drugih narodov.+ Ko pa so ti možje prišli, tega iz strahu pred obrezanimi+ ni več počel in se je z njimi nehal družiti. 13 To njegovo pretvarjanje* so posnemali tudi drugi Judje, tako da je pod njihov vpliv prišel celo Bárnaba. 14 Toda ko sem videl, da ne ravnajo v skladu z resnico, ki jo prinaša dobra novica,+ sem Kefu* pred vsemi rekel: »Če ti, ki si Jud, živiš tako, kakor živijo ljudje iz drugih narodov, in ne kakor Judje, kako lahko potem siliš ljudi iz drugih narodov, naj živijo po judovskih običajih?«+
15 Mi, ki smo po rodu Judje, ne pa »grešniki« izmed drugih narodov, 16 vemo, da človek ni razglašen za pravičnega, če ravna v skladu z Zakonikom*, ampak le če ima vero+ v Jezusa Kristusa.+ Zato verujemo v Kristusa Jezusa, da bomo lahko razglašeni za pravične zaradi vere vanj, ne pa zaradi ravnanja v skladu z Zakonikom. Zaradi ravnanja v skladu z Zakonikom namreč noben človek ne bo razglašen za pravičnega.+ 17 Če pa bi tudi mi veljali za grešnike, ker si prizadevamo, da bi bili po Kristusu razglašeni za pravične, ali potem to pomeni, da nas Kristus navaja na greh? Nikakor ne! 18 Če bi ponovno zgradil tisto, kar sem nekoč podrl, bi postal prestopnik. 19 Ker sem se ravnal po Zakoniku*, sem umrl,* kar se tiče Zakonika,+ da bi živel za Boga. 20 Skupaj s Kristusom sem pribit na kol.+ Zdaj ne živim več zase,+ ampak živim življenje, ki je povezano s Kristusom.* Da, zdaj živim v skladu z vero v Božjega Sina,+ ki me je ljubil in dal samega sebe zame.+ 21 Jaz ne zavračam Božje nezaslužene dobrote.+ Če je namreč mogoče postati pravičen z ravnanjem po Zakoniku*, je Kristus umrl zaman.+