Prva Samuelova knjiga

17 Filistejci+ so zbrali svoje čete za boj. Vojska se je zbrala pri Sohóju+ na Judovem in se utaborila v Éfes Damímu,+ ki leži med Sohójem in Azéko.+ 2 Tudi Savel in Izraelci so se zbrali. Utaborili so se v Elájski dolini+ in se razvrstili za boj proti Filistejcem. 3 Filistejci so zavzeli položaj na pobočju enega hriba in Izraelci na pobočju drugega hriba, med njimi pa je bila dolina.

4 Nato je iz filistejskega tabora prišel dvobojevalec* z imenom Goljat,+ ki je bil iz Gata.+ Visok je bil šest komolcev in en pedenj*. 5 Na glavi je imel bakreno čelado, na sebi pa bakren luskast oklep.+ Njegov oklep je bil težek 5000 šeklov*. 6 Na nogah je imel bakrena golenska ščitnika, na hrbtu pa je nosil bakreno kopje.+ 7 Leseno držalo njegove sulice je bilo tolikšno kot tkalsko vratilo*+ in železno rezilo sulice je bilo težko 600 šeklov*. Pred njim je hodil vojak, ki mu je nosil velik ščit. 8 Goljat se je postavil pred izraelske čete in jim zavpil:+ »Zakaj ste se prišli razporedit v bojne vrste? Jaz sem najboljši filistejski vojak in vi ste le Savlovi služabniki. Izberite zdaj enega od vas in naj pride dol k meni! 9 Če me bo premagal in ubil, bomo mi postali vaši služabniki. Če pa ga bom jaz premagal in ubil, boste vi postali naši služabniki.« 10 Nato je rekel: »Izzivam izraelske čete.+ Dajte mi koga, da se bova bojevala!«

11 Ko so Savel in vsi Izraelci slišali, kaj je rekel Filistejec, so se prestrašili in zelo zbali.

12 David je bil sin Jéseja,+ ki je živel v Efráti,+ to je v Betlehemu+ na Judovem. Jésej je imel osem sinov+ in je bil v Savlovih dneh že star. 13 Trije najstarejši Jésejevi sinovi so šli za Savlom v boj.+ To so bili prvorojenec Eliáb,+ drugi sin Abinadáb+ in tretji Šamá.+ 14 Trije najstarejši so torej šli za Savlom, David pa je bil najmlajši.+

15 David je hodil k Savlu in se vračal v Betlehem, da bi pasel očetove ovce.+ 16 Filistejec pa se je 40 dni zapored vsako jutro in vsak večer postavil pred izraelske čete.

17 Jésej je nekega dne svojemu sinu Davidu naročil: »Prosim, vzemi to efo* praženega zrnja in teh deset hlebcev kruha in nesi to hitro svojim bratom v tabor. 18 Teh deset kosov sira* pa nesi poveljniku tisočnije. Poglej tudi, kako je s tvojimi brati, in mi prinesi od njih nekaj, da bom vedel, da je z njimi vse v redu.« 19 Davidovi bratje so bili takrat s Savlom in vsemi Izraelci v Elájski dolini,+ pripravljeni za boj s Filistejci.+

20 David je tako vstal zgodaj zjutraj in prepustil ovce v oskrbo čuvaju. Vzel je stvari in šel, kot mu je naročil njegov oče Jésej. Ko je prišel do ograde tabora, je vojska ravno odhajala na bojišče in zagnala bojni krik. 21 Izraelci in Filistejci so se razporedili v bojne vrste, eni nasproti drugim. 22 David je svoje stvari takoj prepustil čuvaju prtljage in stekel na bojišče. Ko je prišel, je začel spraševati, kako gre njegovim bratom.+

23 Ravno ko se je pogovarjal, je iz filistejskih čet prikorakal dvobojevalec Goljat,+ Filistejec iz Gata. Govoril je isto kot prej+ in David ga je slišal. 24 Ko so Izraelci zagledali Goljata, so se vsi zelo prestrašili in se začeli umikati.+ 25 Govorili so: »Poglejte tistega človeka, ki prihaja sem, da bi nas, Izraelce, zasmehoval*.+ Tistemu, ki ga bo ubil, bo kralj dal veliko bogastvo in svojo hčer za ženo.+ Poleg tega bo hišo njegovega očeta oprostil kakršnih koli obveznosti do izraelskega kralja.«

26 David je vojake, ki so stali blizu, vprašal: »Kaj bo dobil tisti, ki ubije tega Filistejca in naredi konec njegovemu sramotenju izraelskega ljudstva? Kdo je vendar ta neobrezani Filistejec, da zasmehuje* čete živega Boga?«+ 27 Vojaki so ponovili, kar so rekli prej, in dodali: »To bo dobil tisti, ki ga bo ubil.« 28 Ko se je David pogovarjal z njimi, ga je njegov najstarejši brat Eliáb+ slišal in se razjezil nanj. Davidu je rekel: »Zakaj si prišel sem dol? Komu si prepustil tistih nekaj ovc v pustinji?+ Dobro vem, da si predrzen in da so tvoji motivi slabi. Sem si prišel samo zato, da bi gledal bitko!« 29 David je odgovoril: »Kaj sem zdaj naredil? Samo vprašal sem.« 30 Obrnil se je stran od njega k nekomu drugemu ter vprašal isto+ in odgovorili so mu enako kot prej.+

31 Nekateri, ki so slišali, kaj je David rekel, so poročali o tem Savlu, zato je Savel poslal ponj. 32 David je Savlu rekel: »Naj nikomur ne upade pogum* zaradi tega Filistejca. Moj gospod, jaz bom šel in se spopadel z njim.«+ 33 Toda Savel mu je rekel: »Ti se že ne moreš spopasti s tem Filistejcem, saj si še otrok,+ on pa je vojak od svoje mladosti.« 34 David mu je nato rekel: »Moj gospod, pasel sem čredo svojega očeta in enkrat je prišel lev+ ter odnesel ovco iz črede, drugič je isto naredil medved. 35 Jaz pa sem šel za zverjo, jo zbil na tla in rešil ovco iz njenega žrela. Ko se je zver dvignila nadme, sem jo zgrabil za vrat*, zbil na tla in usmrtil. 36 Moj gospod, tako sem ubil leva in medveda. Ta neobrezani Filistejec bo končal enako, ker je zasmehoval* vojaške čete živega Boga.«+ 37 David je še dodal: »Jehova, ki me je rešil iz levjih in medvedjih krempljev, me bo rešil tudi iz rok tega Filistejca.«+ Savel mu je rekel: »Potem pa pojdi, Jehova naj bo s teboj!«

38 Savel je Davidu nadel svojo bojno opremo. Na glavo mu je dal bakreno čelado in ga oblekel v oklep. 39 David si je še pripasal njegov meč. Ko je poskušal hoditi, ni mogel, saj ni bil navajen takšne opreme. Savlu je rekel: »Ne morem hoditi v tem, saj tega nisem navajen.« Zato je vse to slekel in odložil. 40 Vzel je svojo palico, izbral pet gladkih kamnov iz struge* in jih spravil v žep svoje pastirske torbe, nato pa s pračo+ v roki šel proti Filistejcu.

41 Tudi Filistejec je prihajal vse bližje Davidu in pred njim je hodil vojak, ki mu je nosil ščit. 42 Ko je Filistejec zagledal Davida, se je zaničljivo zasmejal, ker je stal pred njim le rdečeličen in lep fant.+ 43 Zato je Davidu rekel: »Kaj misliš, da sem pes,+ da greš nad mene s palicami?« Nato je klical k svojim bogovom, da bi prekleli Davida. 44 »Kar pridi k meni,« je rekel Davidu, »pa bom tvoje meso izročil pticam neba in zverem na polju!«

45 David mu je odgovoril: »Ti prihajaš nad mene z mečem, sulico in kopjem,+ jaz pa prihajam nad tebe v imenu Jehova nad vojskami,+ Boga izraelskih čet, ki si ga zasmehoval*.+ 46 Danes te bo Jehova izročil v moje roke,+ zato te bom ubil in ti odsekal glavo. Danes bom trupla filistejske vojske izročil pticam neba in zverem na zemlji. Tako bodo vsi ljudje na zemlji vedeli, da je v Izraelu Bog.+ 47 In vsa tukaj zbrana množica bo vedela, da Jehova ne potrebuje ne meča ne sulice, da bi nas rešil.+ Boj je v Jehovovih rokah+ in on bo vse vas izročil nam.«+

48 Ko je Filistejec začel korakati proti Davidu, je David hitro stekel proti sovražnikovim četam, Filistejcu nasproti. 49 Z roko je segel v torbo, vzel iz nje kamen in ga s pračo zalučal. Kamen je Filistejca zadel v glavo in se mu zaril v čelo. Filistejec je padel na obraz.+ 50 Tako je David s pračo in kamnom premagal Filistejca. Ubil ga je, in to brez meča v roki.+ 51 David je stekel k Filistejcu. Prijel je njegov meč,+ ga izvlekel iz nožnice in mu z njim odsekal glavo, zato da ne bi bilo nobenega dvoma o tem, da je mrtev. Ko so Filistejci videli, da je njihov junak mrtev, so začeli bežati.+

52 Vojaki iz Judovega rodu in drugih Izraelovih rodov so takrat zagnali bojni krik in se pognali za Filistejci. Zasledovali so jih vso pot od doline+ do mestnih vrat Ekróna.+ Ubiti Filistejci so ležali po poti od Šaarájima+ do Gata in Ekróna. 53 Ko so se Izraelci vrnili z vnetega zasledovanja Filistejcev, so šli oplenit njihov tabor.

54 David je vzel Filistejčevo glavo in jo odnesel v Jeruzalem, njegovo orožje pa je spravil v svoj šotor.+

55 Ko je Savel videl Davida, da gre proti Filistejcu, je Abnêrja,+ poveljnika vojske, vprašal: »Abnêr, čigav je ta fant?«+ Odgovoril mu je: »Kralj, zagotavljam ti, da ne vem.« 56 Kralj pa mu je rekel: »Pozanimaj se, čigav je ta mladenič!« 57 Takoj ko se je David vrnil, potem ko je ubil Filistejca, ga je Abnêr pripeljal pred Savla. David pa je v roki držal Filistejčevo glavo.+ 58 Savel ga je vprašal: »Fant, čigav si?« David je odgovoril: »Sem sin tvojega služabnika Betlehemčana Jéseja.«+