-
Koristen pouk za naše nevarne časeStražni stolp 1994 | 15. april
-
-
Imeti velike koristi
19. Katere dokaze za to, da so ljudje samoljubni, ste že lahko videli?
19 Pavel začenja svoje naštevanje z napovedjo: v zadnjih dneh ,bodo ljudje samoljubni‘ (2. Timoteju 3:2). Kaj je s tem mislil? Res je, da so skozi vso zgodovino živeli domišljavi, samoljubni moški in ženske. Toda nobenega dvoma ni, da je danes ta slabost nenavadno razširjena. Pri mnogih gre že v skrajnosti. Je skoraj pravilo političnega in trgovskega sveta. Moški in ženske se za vsako ceno ženejo za močjo in slavo. Ponavadi je to na škodo drugih, saj takšnih samoljubnežev ne zanima, kako bo to prizadelo druge. Hitri so za sodno preganjanje ali prevaro drugih. Zdaj lahko razumete zakaj mnogi govorijo kar o »najprej jaz generaciji«. Domišljavih in sebičnih ljudi je danes kolikor hočete.
20. Kako je biblijski nasvet v nasprotju s prevladujočim duhom samoljubja?
20 Ni nas treba spominjati na grenke doživljaje, katere smo imeli s ,samoljubnimi‘ ljudmi. Res pa je tudi, da nam Biblija pomaga, ko iskreno identificira ta problem, saj nas uči, kako se izogniti tej pasti. Takole pravi: »Ničesar ne delajte iz sebičnosti ali praznega slavoljubja, temuč po ponižnosti cenite drug drugega više od sebe. Ne glejte vsak na svoje, ampak vsak tudi na to, kar je drugega.« »Ne misli o sebi več, nego se spodobi misliti, temuč [. . .] pazi, da bi mislil zmerno.« Ta odlična nasveta najdemo v Pismu Filipljanom 2:3, 4 in Rimljanom 12:3.
21., 22. a) Kakšen velik dokaz imamo, da nam takšen nasvet lahko pomaga? b) Kako Božji nasvet vpliva na navadne posameznike?
21 Kdo bi morda ugovarjal, češ: ,Slišati je lepo, ni pa uporabno‘. Pa vendarle je. Pri navadnih ljudeh to lahko uspe in tudi uspeva. Leta 1990 je založnik za univerzo Oxford natisnil knjigo The Social Dimensions of Sectarianism (Socialne dimenzije sektaštva). Osmo poglavje, z naslovom Jehovove priče v katoliški državi, pojasnjuje raziskavo iz Belgije. Takole beremo: »Ko so ljudi vprašali, kaj jih je poleg same ,resnice‘ pritegnilo, da so postali Priče, so ti ponovno nekajkrat omenili več kot eno značilnost. [. . .] Prisrčnost, prijaznost, ljubezen in enotnost so bile največkrat omenjene lastnosti; poštenost in vedenje ,po biblijskih načelih‘ pa so prav tako lastnosti, ki jih Priče negujejo.«
22 Ta opis bi morda lahko primerjali s fotografijo, posneto s širokokotnim objektivom; če pa bi jo posneli z ,zumom‘ ali teleobjektivom, bi lahko videli stvari povečane: veliko doživljajev iz realnega življenja. Ti bi vključevali moške, ki so bili domišljavi, oblastni ali izredno sebični, zdaj pa so bolj krotki, postali so bolj nežno naklonjeni soprogi in očetje in prijaznejši do svojih soprog, otrok ter drugih. Vključevali bi tudi žene, ki so bile oblastne ali brezčutne, danes pa pomagajo drugim učiti se prave krščanske poti. Takšnih primerov je na stotisoče. Prosimo, bodite zdaj odkriti. Ali se ne bi veliko bolje počutili med takšnimi ljudmi, kakor pa se vedno bodli z moškimi in ženskami, ki najprej in najbolj ljubijo sebe? Ali ne bi bilo tako laže prenašati naše nevarne čase? Ali vas ne bi torej upoštevanje tega biblijskega pouka osrečilo?
23. Zakaj bo vredno Drugemu listu Timoteju 3:2-5 posvetiti še nadaljnjo pozornost?
23 Do zdaj smo pretehtali le prvo točko s Pavlovega seznama, napisanega v Drugem listu Timoteju 3:2-5. Kako pa je z drugimi? Ali vam bo to, če jih boste pazljivo pregledali, pomagalo prepoznati glavne probleme našega časa in se jim izogniti ter vas usposobilo, da boste razumeli, katera pot lahko vam in vašim najdražjim prinese večjo srečo? Naslednji članek vam bo pomagal odgovoriti na ta vprašanja in tako prejeti bogate blagoslove.
-
-
Hoditi, kot poučeni od BogaStražni stolp 1994 | 15. april
-
-
Hoditi, kot poučeni od Boga
»Pojdimo na goro GOSPODOVO [. . .]! In učil nas bo pota svoja, in hodili bomo po njegovih stezah.« (MIHA 4:2)
1. Kaj bo po Mihovih besedah Bog storil za svoje ljudstvo v poslednjih dneh?
BOŽJI prerok Miha je napovedal, da bodo v »poslednjih dneh«, v našem času, mnogi ljudje dejavno iskali Boga, da bi ga častili. Spodbujali bodo drug drugega in govorili: »Pojdimo na goro GOSPODOVO [. . .]! In učil nas bo pota svoja, in hodili bomo po njegovih stezah.« (Miha 4:1, 2)
2., 3. Kako se danes izpolnjuje Pavlova napoved, da bodo ljudje ljubitelji denarja?
2 Preučevanje Drugega lista Timoteju 3:1-5 nam lahko pomaga spoznati, kakšni so rezultati, če nas v teh »poslednjih dneh« poučuje Bog. S preučevanjem tega smo pričeli že v prvem članku, ko smo pregledali, kakšne koristi imajo tisti, ki si vzamejo k srcu Pavlovo svarilo, naj ne bodo »samoljubni«. Pavel pa je dodal, da bodo v našem času ljudje tudi »lakomni, [ljubitelji denarja, NW]«.
3 Tudi brez akademske diplome iz sodobne zgodovine lahko vidimo, kako te besede ustrezajo našemu času. Ali niste brali o finančnikih in vodilnih poslovnežih, ki niso zadovoljni z vsako leto prisluženimi milijoni? Ti ljubitelji denarja jih želijo še več, pa četudi na nepošten način. Pavlove besede so prav tako primerne za vse, ki niso bogati, vendar pa so enako pohlepni in nikoli zadovoljni. Najbrž poznate precej takšnih v svoji okolici.
4.–6. Kako Biblija pomaga kristjanom, da ne postanejo ljubitelji denarja?
4 Ali je to, kar je Pavel omenil, le neogiben vidik človekove narave? S stališča avtorja Biblije ne, saj je že davno navedel tole resnico: »Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Temu so se nekateri vdali in tako krenili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.« Bodimo pozorni, Bog ni rekel ,korenina vsega zla je denar‘, temveč »pohlep po denarju, [ljubezen do denarja, NW]« (1. Timoteju 6:10, EI).
5 Zanimivo, da sobesedilo teh Pavlovih besed potrjuje, da je bilo nekaj dobrih kristjanov prvega stoletja v tedanji stvarnosti bogatih, ne glede na to, ali so bogastvo podedovali ali pa ga prislužili (1. Timoteju 6:17). Jasno je torej, da nas neglede na naše finančno stanje Biblija svari pred nevarnostjo, da bi postali ljubitelji denarja. Ali nam Biblija daje še kakšna navodila o tem, kako se izogniti tej bedni in obči slabosti? Seveda daje, takšna kakor so v Jezusovem govoru na gori. Modrost tega govora je svetovno znana. Poglejte na primer, kaj je Jezus povedal v Matevžu 6:26-33.
6 Kot je zapisano v Lukežu 12:15-21, je Jezus govoril o bogatašu, ki je skušal spraviti skupaj še več bogastva, pa je nenadoma umrl. Kaj je hotel Jezus povedati s tem? Rekel je: »Varujte se vsake lakomnosti; zakaj čeprav ima kdo preobilo, življenje mu vendar ne priteka iz imetja njegovega.« Poleg tega, da nam daje takšen nasvet, pa Biblija obsoja lenobo in poudarja vrednost poštenega dela (1. Tesaloničanom 4:11, 12). O da, nekateri bodo morda ugovarjali, da takšen pouk ni prikladen za naš čas. Pa je, in zelo je učinkovit.
Poučeni in deležni koristi
7. Kakšen razlog imamo za zaupanje, da lahko biblijski nasvet o bogastvu uspešno uporabimo?
7 Pri mnogih narodih lahko najdemo življenjske zglede moških in žensk, iz vseh družbenih in ekonomskih slojev, ki so upoštevali ta Božja načela o denarju. To je koristilo njim in njihovim družinam, kar so lahko opazili celo tisti od zunaj. V knjigi Religious Movements in Contemporary America (Religiozna gibanja v sodobni Ameriki) od založnika za univerzo Princeton, je neki antropolog na primer napisal: »V publikacijah [Prič] in občinskih govorih se jih spominja, da njihov položaj ni odvisen od novih avtomobilov, dragih oblek ali razsipnega življenja. Hkrati pa mora Priča svojemu delodajalcu dajati, kar mu gre, [in mora] biti tankovestno poštena [. . .]. Takšne odlike celo človeka z le nekaj sposobnostmi, naredijo za koristnega delavca in nekatere Priče v Severni Filadelfiji [ZDA] so napredovale na odgovorne delovne položaje.« Očitno je, da so se ljudje, ki so sprejeli Božji pouk po njegovi Besedi, varovali stališč, ki bi jim otežila obvladovanje sedanjih okoliščin. Njihovi doživljaji dokazujejo, da biblijski pouk vodi do boljšega, srečnejšega življenja.
8. Zakaj lahko ,širokoustnost [domišljavost, NW]‘, ,prevzetnost [ošabnost, NW]‘ in ,opravljivost [bogokletnost, NW]‘ povežemo, in kaj pomenijo ti trije izrazi?
8 Naslednje tri stvari, ki jih je Pavel naštel, lahko povežemo. Ljudje bodo v zadnjih dneh »širokoustni [domišljavi, NW], prevzetni [ošabni, NW], opravljivi [bogokletni, NW]«. Te tri lastnosti niso enake, toda vse so povezane s ponosom. Najprej je tu ,širokoustnost‘ [domišljavost, NW]. Slovar pravi, da temeljna grška beseda tukaj pomeni: » ,Nekdo, ki se ima za več, kot zares velja‘ ali ,obljublja več, kot lahko izvrši‘. « Zdaj lahko razumete, zakaj nekatere Biblije uporabljajo izraz »bahav«. Zatem je tu ,prevzetnost‘ ali dobesedno, »vzvišenost«. In nazadnje ,opravljivost [bogokletnost, NW]‘. Nekateri morda mislijo, da je bogokletnik nekdo, ki nespoštljivo govori o Bogu, toda ta izraz vključuje tudi škodljivo, obrekljivo in zlonamerno govorjenje o ljudeh. Zato je Pavel mislil tako na klevetništvo do Boga kakor do ljudi.
9. Katere lastnosti naj bi v nasprotju s prevladujočimi škodljivimi, razvijali ljudje, kot nas spodbuja Biblija?
9 Kako se počutite, ko ste obkroženi z ljudmi, ki ustrezajo Pavlovemu opisu, najsi bodo to sodelavci, sošolci ali sorodniki? Ali to vaše življenje olajšuje? Ali pa ga takšni ljudje še bolj zapletajo in otežujejo? Z nasveti, kot so tile v Prvem listu Korinčanom 4:7; Kološanom 3:12, 13; in Efežanom 4:29, pa nas Božja beseda uči, naj se ogibamo takšnih lastnosti.
10. Kaj kaže, da Jehovovemu ljudstvu koristi upoštevanje biblijskega pouka?
10 Čeprav so kristjani nepopolni, jim upoštevanje tega dobrega pouka v današnjih nevarnih časih zelo pomaga. Italijanska revija La Civiltà Cattolica je kot enega od razlogov, zakaj je Jehovovih prič vedno več, navedla, »da organizacija daje svojim članom natančno in močno identiteto«. Toda, ali je pisec z »močno identiteto« meril na ,širokoustnost, prevzetnost in opravljivost‘? Nasprotno, jezuitska revija opaža, da organizacija »svojim članom daje natančno in močno identiteto in je zanje mesto, kjer so dobrodošli in sprejeti s toplino ter občutkom bratstva in solidarnosti«. Ali ni očitno, da Pričam pomaga to, o čemer se učijo?
Pouk koristi družinskim članom
11., 12. Kako je Pavel točno opisal stanje, ki bo v mnogih družinah?
11 Naslednje štiri stvari lahko zopet združimo, saj so nekako povezane. Pavel je napovedal, da bodo v zadnjih dneh mnogi »roditeljem nepokorni, nehvaležni, nesveti [nezvestovdani, NW], brezsrčni«. Prav gotovo veste, da sta dve med temi slabostmi, nehvaležnost in nezvestovdanost, prisotni povsod okoli nas. Ni težko ugotoviti, zakaj ju je Pavel postavil med ,nepokornost roditeljem‘ in ,brezsrčnost‘. Vse štiri se namreč prepletajo.
12 Pravzaprav bo vsak človek, ki zna opazovati, mlajši ali starejši, moral priznati, da se je neposlušnost do staršev razmahnila in se še stopnjuje. Veliko staršev se pritožuje, češ, da so mladi videti nehvaležni za vse, kar so storili zanje. Mnogo mladih pa protestira, da jim (ali družini na splošno) starši niso zares zvestovdani, temveč so prevzeti s svojim delom, užitki ali sami s sabo. Namesto, da bi poskušali ugotavljati, kdo je kriv, si raje oglejmo posledice tega. Odtujenost med odraslimi in mladino pogosto najstnike navede, da oblikujejo svoja pravila za to kaj je moralno ali nemoralno. In posledice? Visok odstotek najstniških nosečnosti, splavov in spolno prenosljivih bolezni. Zelo pogosto pa pomanjkanje naravne naklonjenosti doma, vodi do nasilja. Kot dokaz, da naravna naklonjenost izginja, bi verjetno lahko navedli zglede iz vaše okolice.
13., 14. a) Zakaj naj bi bili ob razpadanju mnogih družin pozorni na Biblijo? b) Kateri moder nasvet daje Bog o družinskem življenju?
13 To morda pojasnjuje, zakaj se vse več ljudi obrača proti tistim, ki so nekoč morda bili del njihove širše družine, istega rodu, plemena ali skupine. Ne pozabite: teh stvari ne naštevamo, da bi poudarili negativnosti današnjega življenja. Glavni stvari, ki nas zanimata sta: Ali nam lahko biblijski pouk pomaga, da se izognemo trpljenju zaradi slabosti, ki jih je Pavel naštel in ali nam v življenju upoštevanje biblijskega pouka koristi? Glede na te štiri stvari s Pavlovega seznama lahko z gotovostjo pritrdilno odgovorimo.
14 Dobro utemeljena je tale splošna trditev: Noben drug pouk o ustvarjanju družinskega življenja, ki ogreje srce in dobro uspeva ne prekaša pouka iz Biblije. To trditev potrjuje že en sam njen nasvet in lahko družinskim članom pomaga ne samo izogniti se zankam, temveč tudi uspeti. To dobro ponazori List Kološanom 3:18-21. V njej je še veliko drugih lepih in uporabnih vrstic, ki so namenjene možem, ženam in otrokom. Ta pouk je v naših dneh uspešen. Res je, da pride celo v družinah pravih kristjanov do zapletov in izzivov. Toda vsesplošni rezultati dokazujejo, da Biblija družinam daje zelo koristen pouk.
15., 16. Kakšno stanje je odkrila neka raziskovalka, ko je preučevala Jehovove priče v Zambiji?
15 Raziskovalka z univerze Lethbridge (Kanada) je leto in pol preučevala družbeno življenje v Zambiji. Ugotovila je: »Jehovove priče imajo večji uspeh kakor člani drugih veroizpovedi pri ohranjanju stabilne zakonske zveze. [. . .] Uspešni so zaradi spremenjenega daj-dam odnosa med možem in ženo, ki v svojih novo odkritih, nepretečih, sodelujočih prizadevanjih postajata v medsebojnem ravnanju odgovorna novi ključni figuri, Bogu [. . .]. Mož, ki je Jehovova priča se nauči, da zrelo prevzame odgovornosti za blagor svoje žene in otrok. [. . .] Mož in žena sta spodbujena k temu, da sta posameznika z integriteto [. . .]. Ta prevladujoča zahteva po integriteti zakon utrjuje.«
16 Ta raziskava je temeljila na številnih resničnih doživljajih. Raziskovalka je na primer rekla, da za razliko od splošne prakse, »možje, Jehovove priče, pogosteje pomagajo svojim ženam pri delu na vrtu in to ne samo v pripravljalni fazi, temveč tudi pri sajenju in okopavanju«. Očitno je torej, da številni doživljaji po svetu kažejo, kako se biblijski pouk tiče življenja.
17., 18. Kakšni so bili presenetljivi rezultati preučevanja religiozne dediščine in predzakonskih spolnih odnosov?
17 V prvem članku smo omenili ugotovitve iz revije Journal for the Scientific Study of Religion. Leta 1991 je vsebovala članek z naslovom »Verska dediščina in predzakonska spolnost: Dokazi na temelju nacionalnega vzorca odrasle mladine«. Verjetno veste, kako razširjeni so predzakonski spolni odnosi. Mnogi se že v zelo mladih letih predajo strasti in precej najstnikov ima že več spolnih partnerjev. Ali lahko biblijski pouk spremeni to splošno prakso?
18 Trije izredni profesorji, ki so to preučevali, so pričakovali, da bodo ,mladostniki in odrasli mladi, ki so vzgojeni v konzervativni krščanski tradiciji, verjetno imeli manj predzakonskih spolnih odnosov.‘ Toda kaj so odkrila dejstva? Na splošno jih je predzakonske spolne odnose imelo od 70 do 82 odstotkov. Za nekatere je »fundamentalistična dediščina [zmanjšala] verjetnost predzakonske spolnosti, ne pa tudi ,najstniške predzakonske spolnosti‘ «. Raziskovalci so pripomnili, da so nekateri mladi iz navidez vernih družin, »pokazali značilno višjo verjetnost predzakonskih spolnih odnosov v primerjavi s tradicionalnimi protestantskimi ločinami.« (Kurziv naš)
19., 20. Kako je Božji pouk pomagal in zaščitil mnoge mlade med Jehovovimi pričami?
19 Prav nasprotno pa so profesorji ugotovili pri mladih Jehovovih pričah, ki so se »najbolj razlikovali od drugih skupin«. Zakaj? »Stopnja obveze in družbene integracije, povzročena z izkušnjami, pričakovanji in vključenostjo v verske aktivnosti [. . .] lahko na splošno ustvari višjo stopnjo privrženosti načelom vere.« Dodali so še: »Od Prič se pričakuje, da izpolnijo misijonarske odgovornosti kot mladostniki in odrasli mladi.«
20 Biblijski pouk torej dobro vpliva na Jehovove priče; pomaga jim, da se izognejo nemorali. To pomeni, da so varni pred spolno prenosljivimi boleznimi, od katerih so nekatere neozdravljive, druge pa smrtne. To prav tako pomeni, da niso pod pritiskom zaradi splava, za katerega Biblija pravi, da je enak odvzemu življenja. Pomeni pa tudi, da lahko odrasli mladi s čisto vestjo stopijo v zakon. Tako je zakon postavljen na bolj zanesljivem temelju. To je pouk, ki nam pomaga, da smo uspešni, bolj zdravi in srečnejši.
Jasen pouk
21. Katere stvari je Pavel točno napovedal za naš čas?
21 Vrnimo se sedaj k Drugemu listu Timoteju 3:3, 4 in poglejmo, za katere stvari je Pavel še rekel, da bodo mnogim, ne pa vsem, oteževale življenje: »[Ljudje bodo] nespravljivi, obrekljivi, nezmerni, surovi, nedobroljubni, izdajalci, vrtoglavi, napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga.« Kako točno! Toda pouk iz Biblije nas lahko pred tem zaščiti in nas opremi, da se s tem spoprimemo in uspemo.
22., 23. S katerim jasnim opozorilom je Pavel sklenil svoj seznam in kaj to pomeni?
22 Apostol Pavel je svoj seznam sklenil z jasnim opominom. Zadnjo točko je spremenil v Božjo zapoved, ki nam prav tako lahko prinese neizmerne koristi. Pavel je omenil ljudi, »ki sicer hranijo podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili; in teh se ogiblji«. Spomnimo se, da je pri mladih v nekaterih cerkvah stopnja predzakonskih spolnih odnosov višja od povprečja. Pa tudi če bi bila nemoralnost teh vernikov samo povprečna, ali ne bi bil to dokaz, da je njihovo čaščenje brez moči? Še več, ali verski pouk res spreminja poslovno ravnanje ljudi, način kako ravnajo s podrejenimi in s sorodniki?
23 Pavlove besede kažejo, da bi morali udejaniti to, kar se naučimo iz Božje besede. Častiti bi morali tako, da bi to odsevalo pravo moč krščanstva. Glede teh, katerih čaščenje je brez moči, nam Pavel naroča: »Teh se ogiblji.« To je jasna zapoved, ki nam bo prinesla določene koristi.
24. Kako je opomin iz Razodetja 18. poglavja, podoben Pavlovemu nasvetu?
24 Kako? Zadnja biblijska knjiga opisuje simbolično žensko, nečistnico, imenovano Babilon Veliki. Dejstva kažejo, da Babilon Veliki predstavlja svetovno kraljestvo krive religije, ki jo je Bog Jehova preiskal in zavrgel. Toda ni treba, da smo tudi mi zavrženi. Razodetje 18:4 nas opominja: »Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih in da ne prejmete od njenih šib.« Ali ni to sporočilo enako tistemu, ki ga je napisal Pavel, »teh se ogiblji«? Božji pouk nam lahko koristi tudi tedaj, ko se podredimo biblijskim zapovedim.
25., 26. Kakšna prihodnost je pripravljena za te, ki sedaj sprejemajo in uporabljajo pouk od Boga Jehova?
25 Bog bo kmalu neposredno posegel v človeške zadeve. Odstranil bo krivo religijo, pa tudi ostalo sedanjo hudobno stvarnost. Kot pove Razodetje 19:1, 2, bo to vzrok za veselje. Tisti na zemlji, ki sprejemajo Božji pouk in mu sledijo, mu bodo lahko sledili tudi takrat, ko bodo ovire tega nevarnega časa preteklost (Razodetje 21:3, 4).
26 Življenje v obnovljenem zemeljskem raju bo gotovo razveseljivo bolj, kakor si to moremo predstavljati. Bog obljublja, da nam je to dosegljivo in lahko mu popolnoma zaupamo. Daje nam obilje razlogov, da sprejemamo njegov koristen pouk in mu sledimo. Kdaj? Sledimo torej njegovemu pouku sedaj v teh nevarnih časih in v raju, ki ga je obljubil (Miha 4:3, 4).
-