Ali si zadovoljen z Jehovinimi duhovnimi pripravami?

»‚Preizkusite me, prosim, v tem,‘ je dejal Jehova nad vojskami, ‚ali vam ne odprem zatvornice nebes in ne izlijem na vas blagoslov do preobilja.‘« — MALAHIJA 3:10, NS

1. S kakšnimi pripravami je zadovoljna večina živih stvarjenj?

ČE prenehaš vdihovati zrak, boš umrl v nekaj minutah. Če prenehaš piti vodo, boš umrl v nekaj dneh. Če boš prenehal jesti hrano, boš umrl v nekaj tednih. Če se boš prenehal hraniti z Jehovinimi duhovnimi pripravami, boš, ko boš enkrat umrl, mrtev za vedno. Jehova je poskrbel za zrak, vodo in hrano, ki jo potrebujejo vsa živa stvarjenja. Zato psalmist pravi Jehovi: »Svojo roko odpiraš in zadovoljuješ želje vsakega živega stvarjenja.« (Psalm 145:16, NS) Želje večine živih bitij so izpolnjene z gmotnimi stvarmi. Pri človeških stvarjenjih pa ni tako.

2. Kaj si ljudje prazaprav želijo in kaj je potrebno, da bi se to spolnilo?

² Jezus je to poudaril, ko je dejal: »Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Jehovinih ust.« (Matej 4:4, NS) Nižja stvarjenja nimajo nobene predstave o večnosti, človek pa jo ima, kot piše v Propovedniku 3:11: »Večnost jim je položil v srce.« Ali kot prevaja Novi svet: »Celo nedoločen čas je položil v njihova srca.« Zato je človekova globoka želja, da bi živel neskončno dolgo, celo večno: Za to pa niso dovolj samo zrak, voda in kruh. Da bi lahko večno živeli, potrebujemo duhovne priprave na osnovi »vsake besede, ki prihaja iz Jehovinih ust«. Danes jih lahko najdemo v eni knjigi, Bibliji, in njihova zaloga je neizčrpna: imaš vse kar potrebuješ, več kot lahko nosiš. Nikoli se ne izprazni.

3. Kaj je Jezus označil kot najpomembnejše, in katero skrivnost je Pavel spoznal?

³ Jezus nas je učil moliti za potrebno telesno hrano: »Kruh naš vsakdanji daj nam danes.« Kmalu nato pa je na prvo mesto postavil duhovne stvari, ko je rekel: »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti.« (Matej 6:11, 33) Telesna hrana nas dan za dnem ohranja pri življenju; stalno duhovno hranjenje nas lahko vzdržuje vse življenje, celo v vso večnost. Zato ne bodi v skrbeh za gmotne stvari. Pavel ni bil. Govoril je o duhovnih virih, ki so mu omogočali, da je bil zadovoljen ne glede na gmotne okoliščine: »Na vse mogoče sem se navadil, biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju. Vse premorem v njem, ki mi daje moč.« (Filipljanom 4:12, 13, JP)

Nesreča zadene nezadovoljne

4. Katere priprave prvemu človeškemu paru niso zadostovale in kaj sta še hotela?

⁴ Toda mnogi niso zadovoljni z Jehovinimi pripravami. Naši prvi starši tudi niso bili. Živela sta v rajskem vrtu: prelepo okolje je razveseljevalo njune oči, dehteče cvetlice so odišavile zrak, ki sta ga vdihovala, uživala sta ob okusni hrani, petje ptic je godilo njunim ušesom. Poleg tega sta imela zanimivo delo, skrbela sta za ta vrt in imela sta prednost, da zemljo napolnita s popolnim potomstvom. Bila pa sta sebična. Ni jima bilo dovolj, kar sta dobila od Boga. Hotela sta več. Hotela sta sama odločati o tem, kaj je prav in kaj napačno. In že prva odločitev, ki sta jo naredila je bila nesrečna, zaradi nje sta izgubila vse, pa tudi njuno potomstvo je ostalo brez vsega (1. Mojzesova 3:1–7, 16–19)

5. S čim je Jehova blagoslovil Izraelce, toda kako so reagirali?

⁵ Izraelci so posnemali njun slab zgled. Bog jih je osvobodil iz suženjstva v Egiptu, jim dal popoln zakon, jih vodil na poti preko puščav, jih oskrbel z obleko, ki se ni nikoli izrabila in jih čudežno vzdrževal z mano, ki je padala z neba in vodo, ki je pritekla iz skale. Vendar niso bili zadovoljni z Jehovinimi pripravami. (1. Korinčanom 10:1– 5) Med potovanjem po puščavi so se vedno znova pritoževali. (2. Mojzesova 13:21, 22; 4. Mojzesova 11:1–6; 5. Mojzesova 29:5)

6. Kako so ravnali Izraelci, da so na sebe kot narod priklicali uničenje?

⁶ Ko so se naselili v Obljubljeni deželi, v plodni, z vodo bogati deželi, v kateri sta »tekla med in mleko«, so še vedno godrnjali. Bili so nehvaležni in še vedno nezadovoljni z Jehovinimi pripravami, zato so ga prenehali častiti in so se obrnili k malikovalskim bogovom spolnosti, svoje otroke so žrtvovali Molohu, in so tako kot narod sami na sebe priklicali uničenje. Ko so bili rešeni iz babilonskega ujetništva, so sledili ustnim izročilom, ki so razveljavljala Božjo besedo. Na koncu so ubili svojega obljubljenega Mesijo, Jezusa Kristusa. (5. Mojzesova 6:3; 8: 7–9; Sodniki 10:6; 1. Kraljev 14:22–24; 2. Kraljev 21:1–16; Izaija 24:1–6; Matej 15:3–9; 27:17–26)

7. Kako duhovščina krščanstva danes ravna enako kot nezvesti duhovniki Malahijevih dni?

⁷ Vse do današnjih dni se je človeštvo na splošno raje opredeljevalo za lažna religiozna verovanja. Duhovščina prezira Jehovino ime in ga sploh ne uporablja. Sramotijo ga s takšnimi nebiblijskimi nauki, kot so trojica, nesmrtnost duše in večne muke v peklu. Njihovi nauki niso oskrunjeni le z lažmi vzetimi iz starega Babilona in Egipta, temveč v mnogih primerih tudi zanikajo Jezusovo odkupnino, priznavajo pa evolucijo. Podobno kot duhovniki Malahijevih dni, so tudi ti odvzeli Jehovi zasluženo hvalo. (Malahija 1:6–8; 3:7–9)

8. a) Katero povabilo so duhovniki Malahijevih dni in današnji verski voditelji odklonili? b) Kdo se je povabilu odzval in s kakšnim rezultatom?

⁸ Takratne Izraelce se je pozvalo, naj se očistijo in vrnejo k Jehovi: »Vrnite se k meni in vrnem se k vam,« je dejal Jehova. Nato pa jih je povabil: »‚Preizkusite me, prosim, v tem,‘ je dejal Jehova nad vojskami, ‚ali vam ne odprem zatvornice nebes in ne izlijem na vas blagoslov do preobilja.‘« (Malahija 3:7, 10, NS) Samo ostanek judovskega naroda se je vrnil; danes pa je le skupina zvestih duhovnih Izraelcev izšla iz lažnih religij tega sveta. Skupaj z rastočo veliko množico drugih, ovcam podobnih častilcev, slavijo Jehovo kot njegove Priče. (Janez 10: 16) Njim je Jehova izpolnil svojo obljubo in je ‚odprl zatvornice nebes in izlil na njih blagoslov do preobilja‘ – pravcato pojedino duhovne hrane! (Izaija 25:6)

Obilje duhovne hrane

9. Katere duhovne priprave so danes na razpolago, s pomočjo katerih sredstev se nudijo in kakšni so rezultati tega?

⁹ »Zvesti in modri hlapec«, ki ga je Jezus napovedal za naš čas, je zelo zaposlen s tem, da nam pripravlja obilje duhovne hrane. (Matej 24:45) Samo v 1987. letu je v 210 državah in otokih sveta in v kakšnih 200 jezikih, 3 395 612 Jehovinih prič te duhovne priprave ponujalo na oznanjevanju od hiše do hiše, razdelili so na milijone knjig, časopisov in Biblij. Mnogi so vzeli to duhovno hrano in so si potešili glad: preko 230 000 oseb se je krstilo v enem letu!

10. Katere priprave imamo na voljo, da bi lahko upoštevali Pavlov opomin glede sestankov?

¹⁰ Jehovine duhovne priprave so dane na razpolago tudi na okrožnih kongresih, pokrajinskih sestankih in na rednih petih tedenskih sestankih v skoraj 55 000 skupščinah – vse to nam je dano, če poslušamo Pavlov opomin v pismu Hebrejcem 10:25, kjer piše, naj ‚ne opuščamo svojega zbora‘.

11. S čim lahko ponazorimo dejstvo, da mora duhovna hrana biti okusno pripravljena?

¹¹ Kadar neka ženska povabi goste na kosilo, ne bo enostavno skuhala kos mesa in ga dala na krožnik. Uporabila bo dišave in začimbe, da bi jed vabljivo dišala, poleg tega pa jo bo okrasila, da bo privlačna za oko. Že sam izgled in vonj jedi povzročita, da se nam prično nabirati sline in izločati želodčni sokovi. Tako je sestavljena tudi Jehovina hrana – ne na suhoparen, enciklopedijski način, temveč okusno, da navduši razum in se dotakne srca. Vsak posamezni kristjan bi se moral tega okoriščati. »Ali ne presoja uho besed kakor grlo okus jedi?« (Job 12:11)

12. Katere primere okusno pripravljene duhovne hrane imamo?

¹² Vodič za teokratično službo usposabljanja v prvi nalogi poudarja, da moramo govoriti prijetno. Salomon ni le pravilno, temveč tudi prijetno govoril. (Propovednik 12:10) Psalm 45:2 je za Mesijo, Jezusa Kristusa, napovedal: »Na tvojih ustnicah je razlita milina.« (EI) Tako je tudi bilo. Njegovi poslušalci so se čudili »besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust«. Vedno so bili ob njem, da bi ga poslušali, zgodaj so prihajali v tempelj in ga z veseljem poslušali ter se čudili njegovemu načinu poučevanja. Služabniki, ki so jih poslali naj ga aretirajo, so izjavili: »Nikoli ni noben človek tako govoril.« (Luka 4:22; 19:48; 21:38; Marko 12:37; Matej 7:28; Janez 7:46) Knjiga Vodič je bila pripravljena zato, da bi nam pomagala govoriti prijetne besede resnice. Ali jo uporabljaš v največji možni meri?

13. Kako besede iz Efežanom 5:15–17 poudarjajo, da je potrebno izrabiti čas, in zakaj se to poudarja?

¹³ V Efežanom 5:15–17 se nas opominja: »Skrbno torej pazite, kako se vedete, ne kot nespametni, ampak kot pametni. Dobro izrabljajte čas, zakaj dnevi so hudi. Zato ne bodite nerazsodni, ampak spoznajte, kaj je Jehovina volja.« (JP) Grška beseda, ki je tukaj prevedena s »čas«, ne pomeni čas na splošno, temveč označuje določen čas za poseben namen, prikladen čas. Grški glagol, preveden z »izrabljati«, je poudarna oblika in v tej »miselni zvezi verjetno pomeni ‚temeljito izrabljati‘; tj, izkoristiti vsako priložnost, ki se ponuja«.a Ali izkoristiš svoj čas, da bi si pametno pomagal z Jehovinimi duhovnimi pripravami? Moral bi. Zakaj? Ker so »dnevi hudi«.

Od duhovne puščave do duhovnega raja

14. Kateri biblijski stavek služi kot značilen primer prevoda Novi svet?

¹⁴ Izredna duhovna priprava je Novi svet prevod Svetega pisma z referencami, ki je bil v angleščini izdan leta 1984. Ima mnoge značilnosti, ki nam omogočajo ‚izrabiti čas‘, da bi povečali svoje znanje.b Vsebuje na primer opombe o sorodnih biblijskih stavkih. Vzemimo Psalm 1:3, ki govori o človeku, ki dan in noč premišljuje o Božjem zakonu. Tam beremo: »Je namreč kakor drevo, zasajeno ob potokih voda, ki rodi svoj sad ob svojem času in ki mu listje ne uvene, in karkoli počenja, se mu posreči.« V tem stavku je mnogo, mnogo več, kot lahko opazi oko površnega bralca.

15. Katera vprašanja lahko postavimo o drevesu iz Psalma 1:3 in kakšno pojasnilo daje Izaija 44:4?

¹⁵ Prosimo, upoštevaj: Drevo je posajeno. Kdo ga je posadil? Zasajeno je ob potokih, torej v množini. Ali na obrežjih nekaj potokov raste eno samo drevo? Ne. Zato bodi radoveden. Kakšno drevo je to? Sorodni biblijski stavki nam pomagajo ‚odpreti oči‘ našega razuma. Ti stavki so: Izaija 44:4, 61:3 in Jeremija 17:8. V Izaiju 44:4 piše, da bo njegovo ljudstvo podobno drevesom »poleg vodotokov«. Mnogih vodotokov? Da! Potoki so tokovi voda, ki namakajo drevesa v sadovnjaku!

16. Kako besede iz Izaija 61:3 in Jeremija 17:8 dodalno pojasnijo zadevo?

¹⁶ Izaija 61:3 imenuje nekatera izmed teh dreves »hrasti pravičnosti, ... nasad Jehovin v njegovo poveličanje«. (EI) Jehova je tisti, ki jih sadi in namaka in sadovi teh dreves poveličujejo Jehovo! Jeremija 17:8 primerja človeka, ki dan in noč razmišlja o Božjem zakonu, z »drevesom, vsajenim ob vodi, ki k potoku stega svoje korenine; ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v letu suše ne trpi pomanjkanja in vedno rodi svoj sad«. (EI) Njegovo listje ne uvene; vse, kar dela, se mu posreči!

17. Kakšno celovito sliko sedaj dobimo o Psalmu 1:3 in kakšno vlogo imamo mi v njej?

¹⁷ Sedaj razumemo! Psalm 1:3 prikazuje čudovit prizor. Tisti, ki dan in noč razmišljajo o Jehoviinem zakonu, so podobni drevesom, ki so posajena poleg neusahljivih izvirov voda. Nič več niso del duhovno izsušenih posvetnih organizacij, ampak so povezani z Jehovino organizacijo, ki je zelo dobro preskrbljena z osvežilnimi vodami resnice. Kajpada so v duhovnem raju, duhovno so osveženi in rojevajo duhovne sadove v Jehovino slavo. In samo pomisli! Bog uporablja svoje Priče, da bi vodil ljudi iz izsušenih, zamrlih posvetnih organizacij v osvežilen, z vodo bogat duhovni raj.

18. Kaj si nekateri želijo, ko vidijo, da so drugi uspešni v oznanjevanju, in zakaj morda zaostajajo za niimi?

¹⁸ Da bi lahko to delo učinkovito opravili, moramo svoje misli in srce vzgajati tako, da bomo uporabljali vse Jehovine priprave. Nekateri pravijo, ko slišijo, kako drugi pojasnjujejo biblijske stavke: »Ko bi jaz tako dobro poznal Biblijo kot on!« Toda, če takšen sam prične preučevati Biblijo, lahko prav tako poveča svoje biblijsko znanje. Nekateri slišijo, kako druge Priče govorijo s stanovalcem pri vratih in pravijo: »Ko bi jaz lahko dal takšno pričevanje pri vratih, kot ga daje on!« Toda, če se potrudijo in redno oznanjujejo ter uporabljajo razne pripomočke, lahko tudi takšni postanejo spretnejši oznanjevalci. Nekateri poslušajo biblijska predavanja in pravijo: »Ko bi jaz lahko imel takšna predavanja kot on!« In zopet velja isto: če se bodo takšni dobro pripravili in če bodo upoštevali navodila iz knjige Vodič za teokratično službo usposabljanja, bodo izboljšali svoje govorniške sposobnosti.

19. Kaj je ključ za razvijanje naših zmožnosti oznanjevanja?

¹⁹ Želeti si – je dobro, toda sama želja brez ustreznega ravnanja ne bo nič opravila. Delo je tisto, ki uresničuje želje. Prisili se, da boš izkoristil čas in opravil delo, ki bo uresničilo tvojo željo. Če mišice ne uporabljaš, bo oslabela. Če se v določeni spretnosti ne uriš, jo boš pozabil, izgubil. Če ne boš uporabljal svojega razuma, ne boš več zmožen razmišljati. Če ne boš uporabljal znanja, boš izgubil še tisto, kar imaš. V vsakem od naštetih primerov velja pravilo: »Uporabi ali izgubi.« ‚Čut se izuri z vajo.‘ Tedaj bo »razsodnost pazila nate, umnost te bo stražila«. (Hebrejcem 5:14; Pregovori 2:11)

20. Česa se bomo izognili in kaj bomo dosegli, če bomo izkoristili Jehovine duhovne priprave?

²⁰ Zato uporabljaj duhovne priprave. Veseli se skupaj s tistimi, ki so z njimi zadovoljni. Ogni se lakote, ki jo je napovedal Amos: »‚Glej, pridejo dnevi,‘ govori gospod Jehova, ‚da pošljem lakoto v deželo, a ne bodo lačni kruha in ne žejni vode, ampak da poslušajo besede Jehovine.‘« (Amos 8:11) Sodeluj s tistimi, ki jedo in se veselijo in ne s tistimi, ki zavračajo hrano in doživljajo sramoto: »Zato pravi tako Gospod Jehova: ‚Glej, hlapci moji bodo jedli, vi pa boste lačni; glej, hlapci moji bodo pili, vi pa boste žejni; in glej hlapci moji se bodo veselili, vi pa se boste sramovali.‘« (Izaija 65:13)

[Podčrtni opombi]

Se spomniš?

◻ Kako je izraelski narod pokazal, da ni zadovoljen z Jehovinimi pripravami?

◻ Kako se je stavek iz Malahije 3:10 spolnil na Jehovinih pričah?

◻ Kakšen je osnovni pomen Psalma 1:3?

◻ Zakaj je zelo važno, da tisto, kar smo se s pomočjo Jehovinih duhovnih priprav naučili, uporabljamo?