Zakaj čudeži sami še ne gradijo vere

VERJAMEM to, kar vidim. Takšno je mnenje mnogih. Nekateri pravijo, da bi verjeli v Boga, če bi se jim razodel na kak čudežen način. Morda je res tako, toda ali bi jih to prepričanje pripeljalo do pristne vere?

Premislite o Izraelcih Korahu, Datanu in Abiramu. Biblija odkriva, da so na lastne oči videli Božje strah zbujajoče čudeže: deset nadlog nad Egiptom, pobeg izraelskega naroda čez Rdeče morje ter uničenje egiptovskega faraona in njegove vojske. (2. Mojzesova 7:19–11:10; 12:29–32; Psalm 136:15) Korah, Datan in Abiram so tudi pri gori Sinaj slišali Jehova govoriti iz nebes. (5. Mojzesova 4:11, 12) Kljub vsemu so ti trije možje nedolgo po teh čudežih druge navajali k uporu proti Jehovu in njegovim postavljenim služabnikom. (4. Mojzesova 16:1–35; Psalm 106:16–18)

Približno čez štirideset let je čudežu bil priča tudi prerok Balaam. Toda niti angelski poseg ga ni odvrnil od tega, da se ne bi pridružil Božjim sovražnikom, Moabcem. Navkljub temu čudežu je šel naprej ter se postavil na stran proti Bogu Jehovu in njegovemu ljudstvu. (4. Mojzesova 22:1–35; 2. Petrov 2:15, 16) Balaamovo pomanjkanje vere pa kar zbledi ob neveri Juda Iškariota. Čeprav je bil tesen Jezusov tovariš in očividec izredne množine čudežev, je za trideset srebrnikov izdal Kristusa. (Matevž 26:14–16, 47–50; 27:3–5)

Tudi judovski verski voditelji so se zavedali Jezusovih številnih čudežev. Ko je obudil Lazarja, so celo priznali: »Ta človek dela veliko čudežev.« Toda ali jim je pogled na zdaj živega Lazarja omehčal srce in vlil vero? Sploh ne. Namesto tega so kovali načrte, kako bi ubili oba, Jezusa in Lazarja! (Janez 11:47–53; 12:10)

V zlih ljudeh niti neposredni Božji poseg ni posejal vere. Ko je Jezus nekoč bil v območju templja, je glasno molil: »Oče, oslavi ime svoje!« Jehova je z glasom iz nebes odgovoril: »Oslavil sem ga, in zopet ga oslavim.« Vendar tudi ta čudežni dogodek ni posejal vere v srce navzočih ljudi. Biblija pravi: »Dasi je toliko čudežev storil vpričo njih, niso verovali vanj.« (Janez 12:28–30, 37; primerjaj Efežanom 3:17.)

Zakaj čudeži niso gradili vere

Kako je lahko kljub čudežem toliko nevere? Nelogično je tudi, da so judovski verski voditelji Jezusa zavračali, še zlasti če pomislimo, da so Judje kot celota prav ob začetku Jezusove službe ,čakali‘ ,Kristusa‘ oziroma Mesija. (Lukež 3:15) Težava je bila v njihovih pričakovanjih. Po besedah leksikografa W. E. Vinea, ki je citiral zelo znanega biblicista, so Judje bili obsedeni z zamislijo o Mesiju, ki naj bi jim naklonil »zemeljsko zmagoslavje« in »blaginjo«. Zato niso bili pripravljeni na ponižnega, nepolitičnega Jezusa Nazarečana, ki se je kot pravi Mesija med njimi pojavil 29. leta n. š. Verski voditelji so se tudi bali, da ne bi Jezusovi nauki spodkopali obstoječe ureditve in ogrozili njihovih pomembnih položajev. (Janez 11:48) Njihove vnaprej ustvarjene zamisli in sebičnost so jih naredile slepe za pomen Jezusovih čudežev.

Pozneje so judovski voditelji, kot še mnogi drugi, zavrnili tudi čudežne dokaze o tem, da Jezusovi sledilci uživajo božansko naklonjenost. Ko so na primer apostoli ozdravili moža, hromega od rojstva, so togotni člani judovskega višjega sodišča vprašali: »Kaj bomo storili tema človekoma? kajti da se je očividen čudež po njiju zgodil, je znano vsem, ki prebivajo v Jeruzalemu, in ne moremo utajiti. Ali da se to ne razglasi dalje med ljudstvom, jima zapretimo, naj nobenemu človeku nikoli več ne govorita o tem imenu.« (Dejanja 3:1–8; 4:13–17) Jasno je, da ta čudoviti čudež ni zgradil niti posejal vere v srce teh mož.

Dejavniki, ki mnoge navedejo, da zaprejo svoje srce, so ambicioznost, ponos in pohlep. Vse kaže, da se je to zgodilo tudi v prej omenjenem primeru Koraha, Datana in Abirama. Druge zadržujejo nevoščljivost, strah in še mnogo drugih škodljivih drž. Spomnimo se tudi neposlušnih angelov, demonov, ki so nekoč imeli prednost gledati v samo Božje obličje! (Matevž 18:10) Oni ne dvomijo o obstoju Boga. Pravzaprav tudi »zli duhovi to verjamejo in trepetajo«. (Jakob 2:19, NW) Vendar pa nimajo vere v Boga.

Pomen prave vere

Verovati pomeni več kot le verjeti. Vera je tudi več od trenutnega čustvenega odziva na neki čudež. V Listu Hebrejcem 11:1 pravi: »Vera pa je trdno pričakovanje tistega, kar upamo, uverjenje [jasen dokaz, NW] o stvareh, ki jih ne vidimo.« Kdor veruje, je v srcu prepričan, da je vse, kar obljublja Bog Jehova, tako rekoč že izpolnjeno. Zraven tega je neizpodbiten dokaz za nevidno resničnost tako močan, da je poenačen z vero samo. Da, vera temelji na dokazih. V preteklosti so čudeži imeli svoj del pri razvoju oziroma gradnji vere. Znamenja, ki jih je delal Jezus, naj bi prepričala druge, da je on obljubljeni Mesija. (Matevž 8:16, 17; Hebrejcem 2:2–4) Podobno so darovi Božjega svetega duha ali Njegove aktivne sile (denimo čudežno zdravljenje in govorjenje jezikov) potrjevali, da Jehova ni bil več naklonjen Judom, ampak da Njegovo priznanje zdaj počiva na krščanski občini, ki jo je ustanovil Sin Jezus Kristus. (1. Korinčanom 12:7–11)

Med čudežnimi darovi duha je bila tudi sposobnost prerokovanja. Ko so nekateri neverniki videli ta čudež, so bili spodbujeni, da častijo Jehova in razglašajo: »Bog [je] zares med vami.« (1. Korinčanom 14:22–25) Bog Jehova pa ni nameraval, da bi bili čudeži stalna značilnost krščanskega čaščenja. Apostol Pavel je skladno s tem napisal: »Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili.« (1. Korinčanom 13:8, EI) Ti darovi so se očitno končali s smrtjo apostolov in ljudi, kateri so po njih prejeli te darove.

Ali naj bi ljudje potem bili brez podlage za vero? Ne, kajti Pavel je rekel: »[Bog] sebe ni pustil brez pričevanja s tem, da je delil dobrote, dajal vam z neba dež in rodovitne čase in napolnjeval srca vaša z jedjo in veseljem.« (Dejanja 14:17) Resnično, za odkritosrčne posameznike, ki so pripravljeni odpreti um in srce dokazom okrog nas, se vse, »kar se od njega [Boga Jehova] ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, [. . .] od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih, tako da se [tisti, ki zanikajo Boga] ne morejo izgovarjati«. (Rimljanom 1:20)

Treba je več kot le verjeti v obstoj Boga. Pavel je rotil: »Ne ravnajte se po tem svetu, temuč premenite se po obnovitvi uma svojega, da izkušate, kaj je volja Božja dobra in prijetna in popolna.« (Rimljanom 12:2) To se lahko naredi tako, da s krščanskimi izdajami, kot je ta revija, prizadevno preučujemo Sveto pismo. Vera, ki temelji na točnem spoznanju Božje Besede, Biblije, ni šibka niti plitva. Tisti, ki so sprevideli, kakšna je Božja volja, in jo spolnjujejo v veri, Bogu prinašajo sveto službo. (Rimljanom 12:1)

Verjeti, čeprav ne videti

Apostol Tomaž je stežka veroval v Jezusovo vstajenje. Povedal je: »Ako ne vidim na rokah njegovih znamenj od žebljev in ne položim prsta svojega v rano od žebljev in ne denem roke svoje v stran njegovo: ne bom veroval.« Toda ko je Jezus kasneje usnovil telo z vidnimi ranami pribitja na kol, se je Tomaž na ta čudež ugodno odzval. Vendar je Jezus dejal: »Blagor jim, ki ne vidijo, pa verujejo.« (Janez 20:25–29)

Danes milijoni Jehovovih prič ,živijo po veri, ne po tem, kar gledajo‘. (2. Korinčanom 5:7) Čeprav niso videli čudežev, o katerih poroča Biblija, trdno verjamejo, da so se zgodili. Priče verujejo v Boga in njegovo Besedo. Ker jim pomaga njegov duh, so zmožni razumeti nauke Biblije in njeno glavno temo: opravičenje suverenosti Boga Jehova po nebeškem Kraljestvu. (Matevž 6:9, 10; 2. Timoteju 3:16, 17) Ti iskreni kristjani v življenju udejanjajo modre biblijske nasvete in to jim zelo koristi. (Psalm 119:105; Izaija 48:17, 18) Sprejemajo neovrgljivi dokaz, da biblijske prerokbe zaznamujejo naš čas kot ,zadnje dneve‘, in verujejo, da je Božji obljubljeni novi svet blizu. (2. Timoteju 3:1–5; Matevž 24:3–14; 2. Petrov 3:13) Veseli jih, da Božje spoznanje delijo z drugimi. (Pregovori 2:1–5) Vedo, da lahko ljudje, ki iščejo Boga, Njega tudi zares najdejo, toda le s preučevanjem Svetega pisma. (Dejanja 17:26, 27)

Ali se spomnite Alberta, omenjenega v prejšnjem članku? Nekaj dni za tem, ko na molitev za čudež ni dobil odgovora, ga je obiskala neka starejša Jehovova priča in mu pustila nekoliko na Bibliji temelječe literature. Albert je nato sprejel brezplačni biblijski pouk na domu. Ko se je bolje seznanil z biblijskim sporočilom, se je razočaranje spremenilo v navdušenje. Začel se je zavedati, da je končno le našel Boga.

Sveto pismo priganja: »Iščite GOSPODA, dokler ga morete najti, kličite ga, dokler je blizu!« (Izaija 55:6) Tega ne naredite tako, da od Boga pričakujete kakšen novodoben čudež, ampak tako, da si pridobivate točno spoznanje o njegovi Besedi. To je nujno, kajti čudeži sami ne gradijo vere.

[Slika na strani 5]

Jezusovih sovražnikov niti čudežno Lazarjevo vstajenje ni navedlo k temu, da bi verovali

[Slike na strani 7]

Vera temelji na točnem spoznanju Biblije