Bil je Mesijev predhodnik

ŠIROK usnjen pas je poudarjal njegovo od sonca porjavelo kožo. Zares je bil v obleki iz kamelje dlake videti kot prerok. Mnogi so bili ob reki Jordan pritegnjeni k njemu. Tam je ta zanimiv mož pogumno objavil, da je pripravljen krstiti skesane grešnike.

Ljudje so bili presenečeni! Kdo je ta mož? Kakšen je njegov namen?

Jezus Kristus je o tej osebi dejal: »Ali zakaj ste šli tja? Da vidite proroka? Da, pravim vam, in več nego proroka. [. . .] Ni vstal izmed tistih, ki so rojeni od žen, večji od Janeza Krstnika.« (Matevž 11:9-11) Zakaj je bil Janez tako izjemen mož? Ker je bil Mesijev predhodnik.

Njegovo poslanstvo napovedano

Več kakor 700 let pred rojstvom Janeza je Jehova naznanil, da bo ta v puščavi vpil: »Pripravljajte pot GOSPODU, ravnajte v pustinji cesto Bogu našemu.« (Izaija 40:3; Matevž 3:3) Preko 400 let pred Janezovim rojstvom pa je Vsemogočni Bog izjavil: »Glej, jaz vam pošljem Elija proroka, preden pride dan Gospodov, veliki in strašni.« (Malahija 4:5) To, da je bil Janez Krščevalec rojen približno šest mesecev pred Jezusom, ni bilo golo naključje, niti se ni to zgodilo preprosto po naravnem procesu. Janezovo rojstvo je bilo, kakor rojstvo obljubljenega otroka Izaka, čudež, ker sta oba starša, Zaharija in Elizabeta, že presegla običajna leta za rojevanje otrok. (Lukež 1:18)

Angel Gabriel je celo pred spočetjem Janeza razkril njegovo nalogo, delo in način življenja. S krepkostjo in duhom Elija bo Janez okrenil nepokorne s poti v smrt in jih pripravil, da sprejmejo Jezusa kot Mesija. Od rojstva je moral biti nazirec, popolnoma vdan Bogu, in se ni smel dotakniti vina ali močne pijače. Njegova hrana v puščavi je bila zares sestavljena iz ,kobilic in divjega medu‘. (Marko 1:6; 4. Mojzesova 6:2, 3; Lukež 1:13-17) Janez je bil kakor Samuel od otroštva posebej namenjen za veličastno službo Najvišjega Boga. (1. Samuelova 1:11, 24-28)

Celo ime Janez je izbral Bog. Hebrejsko ime prevedeno z »Janez« pomeni »Jehova je pokazal naklonjenost; Jehova je milosten«.

Ko je bil otrok na osmi dan obrezan, je bil njegov oče Zaharija božansko navdihnjen, da izjavi: »In ti, dete, se boš imenovalo prorok Najvišjega; kajti pojdeš pred obličjem Gospodovim, da mu pripraviš poti in daš ljudstvu njegovemu spoznanje zveličanja, ki je v odpuščenju njih grehov, po prisrčnem usmiljenju Boga našega, po katerem nas je obiskal Vzhod z višave.« (Lukež 1:76-78) Janezu naj bi bila javna služba v njegovem življenju največje važnosti. V primerjavi z njo so bile vse druge stvari malo pomembne. Zato Sveto pismo prvih trideset let Janezovega življenja zajame v eni sami vrstici: »Dete pa je raslo in se krepilo v duhu, in v puščavi je bilo do dne, ko se pokaže Izraelu.« (Lukež 1:80)

Glas v puščavi

V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat guverner Jude, se je v puščavi pojavil Janez Krščevalec s tem vznemirljivim sporočilom: »Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« (Matevž 3:2; Marko 1:4; Lukež 3:1, 2) Ljudstvo celotnega področja se je prebudilo. Pogumna objava je ganila srca ljudi, ki so hrepeneli po zanesljivem upanju. Janezovo oznanilo je ravno tako preizkusilo ponižnost osebe, saj je zahtevalo iskreno kesanje. Njegova odkritost in prepričanost sta množico poštenih in odkritosrčnih ljudi navedli, da so ga cenili kot moža, ki ga je poslal Bog.

Janezov sloves se je razširil kakor jutranja zarja novega dneva. Po njegovi obleki in vdanosti so ga hitro prepoznali kot Jehovovega preroka. (Marko 1:6) Celo duhovniki in leviti so pripotovali iz Jeruzalema, da bi odkrili, kaj je razvnemalo vse to zanimanje. Kesanje? Zakaj in česa? Kdo je ta mož? Želeli so vedeti. Janez je pojasnil: »Jaz nisem Kristus. In vprašajo ga: Kaj si torej? Elija si ti? In reče: Nisem. Prorok si ti? In odgovori: Ne. Reko mu torej: Kdo si? da odgovor damo tem, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi? Reče: Jaz sem ,glas vpijočega v puščavi: Poravnajte pot Gospodov‘, kakor je povedal Izaija prorok. Poslanci pa so bili izmed farizejev. In ga vprašajo in mu reko: Zakaj torej krščuješ, če nisi Kristus, ne Elija, ne prorok?« (Janez 1:20-25)

Kesanje in krst sta bila nujna koraka za te, ki so želeli vstopiti v Kraljestvo. Zato je Janez odvrnil: ,Jaz vas z vodo krščujem, prihaja pa močnejši od mene, ki mu nisem vreden odvezati jermena na obuvalu njegovem: on vas bo krstil s svetim Duhom in ognjem. On ima velnico v roki svoji, in očedi gumno svoje in pospravi pšenico v žitnico svojo, a pleve sežge z neugasljivim ognjem.‘ (Lukež 3:15-17; Dejanja apostolov 1:5) Resnično, sledilcem Mesija bo podeljen sveti duh, Mesijevi sovražniki pa bodo izkusili uničevalni ogenj.

»Vsi« opozorjeni

Mnogi Judje poštenega srca so bili močno ganjeni zaradi Janezovih besed in so javno priznali svoje grehe zaradi nezvestobe postavini zavezi. S tem ko so Janezu dovolili, da jih je krstil v reki Jordan, so javno dokazali svoje kesanje. (Matevž 3:5, 6) Kot posledica tega so bila njihova srca v pravem stanju, da sprejmejo Mesija. Janez jih je, ko jim je pogasil žejo po znanju o Božjih pravičnih zahtevah, z veseljem poučil kot svoje učence, učil jih je celo, kako moliti. (Lukež 11:1)

Apostol Janez je glede tega Mesijevega predhodnika napisal: »Ta je prišel na pričevanje, da priča za Luč, da bi vsi verovali po njem.« (Janez 1:7) Tako so vsi ljudje prišli poslušat Janeza Krščevalca, ko je »oznanil krst izpokorjenja vsemu ljudstvu Izraelovemu«. (Dejanja apostolov 13:24) Pobiralce davkov je svaril pred zatekanjem k oderuštvu. Vojake je opominjal, da ne bi z napačnim obtoževanjem kogarkoli vznemirjali. Pobožnjakarskim, hinavskim farizejem in saducejem pa je dejal: »Gadja zalega! kdo vas je poučil, da ubežite prihodnji jezi? Rodite torej sad, vreden izpokorjenja, in ne domišljajte si, da bi govorili v sebi: Abrahama imamo za očeta; zakaj pravim vam, da more Bog iz tega kamenja obuditi Abrahamu sinove.« (Matevž 3:7-9; Lukež 3:7-14)

Verski voditelji Janezovih dni so kot razred odklonili vero v Janeza in ga lažnivo obtožili, da je demonski. Zavrgli so pot pravičnosti, ki vodi v večno življenje. Na drugi strani pa so se grešni pobiralci davkov in vlačuge, ki so verjeli Janezovemu pričevanju, pokesali in bili krščeni. V pričakovanem času so sprejeli Jezusa Kristusa kot Mesija. (Matevž 21:25-32; Lukež 7:31-33)

Mesija je predstavljen

Božja zvesta priča Janez je šest mesecev – od pomladi do jeseni 29. n. št. – pozornost Judov usmerjal na prihod Mesija. Bil je čas, da se mesijanski kralj pojavi. Toda ko se je, je prišel dol k tem istim vodam Jordana in prosil, da bi bil krščen. Sprva je Janez ugovarjal, toda potem je privolil. Predstavljajte si njegovo radost, ko se je nad Jezusa spustil sveti duh in se je zaslišal Jehovov glas, s katerim je Jehova izrazil, da odobrava svojega sina. (Matevž 3:13-17; Marko 1:9-11)

Janez je prvi prepoznal Jezusa kot Mesija in je svoje učence predstavil temu Maziljencu. »Glej,« je rekel Janez, »Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta!« Izjavil je tudi: »Ta je, ki sem rekel o njem: Za menoj prihaja mož, ki je bil tu pred menoj; kajti bil je prej nego jaz. In jaz ga nisem poznal; ali da se razodene Izraelu, zato sem prišel krščevat z vodo.« (Janez 1:29-37)

Janezovo delo se je vzporedno z Jezusovo službo nadaljevalo še okoli šest mesecev. Vsak od njiju je razumel delo, ki ga opravlja drugi. Janez je nase gledal kot na ženinovega prijatelja in se veselil, ko je videl, da Kristus raste, medtem ko on in njegovo delo pojemata. (Janez 3:22-30)

Jezus je Janeza identificiral kot svojega predhodnika, ki je bil ponazorjen z Elijom. (Matevž 11:12-15; 17:12) Ob neki priložnosti je Jezus dejal: »Zakon in proroki so do Janeza, odtlej se oznanjuje blagovestje o kraljestvu Božjem, in vsak s silo tišči vanj.« (Lukež 16:16)

Zvest do konca

Janez je bil aretiran in zaprt, ker je neustrašno objavljal resnico. Ni se izogibal svoje odgovornosti, da odkrije greh kralja Heroda. Kralj je živel v prešuštvu z bratovo ženo Herodiado in s tem prekršil Božji zakon. Janez je govoril odkrito, tako da bi se mož lahko pokesal in prejel Božje usmiljenje.

Kakšen zgled vere in ljubezni je Janez! Dokazal je zvestobo Bogu Jehovu in ljubezen do soljudi, čeprav je zato izgubil osebno svobodo. Po letu dni zapora je bil – kot rezultat spletke, ki jo je navdihnil Hudič, organizirala pa zlobna Herodiada, ki ga je »zalezovala« – obglavljen. (Marko 6:16-19; Matevž 14:3-12) Toda Mesijev predhodnik je ohranil svojo neoporečnost do Jehova in bo kmalu vstal od mrtvih, da bi užival življenje v Božjem novem svetu pravičnosti. (Janez 5:28, 29; 2. Petrov 3:13)