Dva največja izraza ljubezni

»Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, z namenom, da bi... vsakdo, ki veruje vanj... imel večno življenje.« — JANEZ 3:16, NS.

1. Kaj pomeni izjava »Bog je ljubezen«?

»BOG je ljubezen.« To je rekel apostol Janez kar dvakrat. (1 Janezov 4:8, 16) Da, Jehova je tako ljubeč, kolikor je moder, pravičen in mogočen; on JE ljubezen. On je poosebitev ljubezni. Morda boš vprašal: ‘Ali vem, zakaj je to resnično? Bi znal nekomu pojasniti in podpreti z dokazi ali primeri, da je on ljubezen? In kaj to pomeni za moje življenje in moje ravnanje?’

2. Kako je Bog vidno izrazil svojo ljubezen?

² Koliko ljubezni je Bog Jehova naklonil svojim človeškim stvarjenjem na zemlji! Pomisli na dovršeno lepoto in delovanje naših oči, na čudež naših močnih kosti, moč naših mišic in čutilo tipa. Imamo vse razloge, da ponavljamo za psalmistom: »Hvalim te, ker sem tako čudovito narejen.« Opazuj tudi veličastnost gora, mirne, čiste potoke, travnike s pomladanskimi cvetlicami in čudovite sončne zahode. »Kako mnogotera so tvoja dela, Jehova! vsa si z modrostjo naredil; zemlja je polna tvojih zakladov.« (Psalm 139:14, EI; 104:24, EI)

3., 4. Kateri primeri v Hebrejskih spisih pokažejo, kako je Bog izrazil svojo ljubezen?

³ Po uporu prvih dveh človeških stvarjenj Bog ni odtegnil svoje ljubezni. Jehova je na primer pokazal ljubezen s tem, da je temu paru dovolil roditi potomstvo, ki se bo lahko okoristilo z njegovo pripravo po obljubljenem »Semenu«. (1 Mojzesova 3:15) Pozneje je poskrbel, da je Noe zgradil barko za ohranitev človeškega rodu in drugih zemeljskih stvarjenj. (1 Mojzesova 6:13—21) Nato je pokazal tudi veliko ljubezen do Abrahama, ki je postal znan kot Jehovin prijatelj. (1 Mojzesova 18:19; Izaija 41:8) Osvoboditev Abrahamovega potomstva iz suženjstva v Egiptu je bil nadaljnji izraz Božje ljubezni, ker beremo v Peti Mojzesovi knjigi, 7:8: »Zato, ker vas Jehova ljubi,... vas je Jehova izpeljal z močno roko.« /EI/

⁴ Čeprav so Izraelci bili nehvaležni in so se vedno znova upirali, jih Jehova ni takoj zavrgel, temveč jih je ljubeznivo opominjal: »Obrnite se od hudobnih potov svojih! ker čemu bi hoteli mreti, o družina Izraelova?« (Ezekijel 33:11) Toda čeprav je Jehova poosebitev ljubezni, je tudi pravičen in moder. Zato je prišel čas, ko je njegovo uporno ljudstvo doseglo mejo njegovega potrpljenja! Šlo je tako daleč, da »ni bilo več ozdravljenja«, zato ga je dovolil odpeljati v babilonsko suženjstvo. (2 Letopisi 36:15, 16, EI) Ampak celo tedaj Božja ljubezen ni bila za večno odtegnjena. Po 70 letih se je ostanek tega ljudstva smel vrniti v svojo domovino. Preberi, 126. psalm in poskušaj ugotoviti, kako so se počutili tisti, ki so se vračali domov.

Priprava za največji izraz njegove ljubezni

5. Zakaj lahko rečemo, da je Jehova s tem, ko je svojega Sina poslal na zemljo izrazil svojo ljubezen?

⁵ Pozneje v zgodovini je prišel trenutek, ko je Jehova pokazal ali izrazil svojo največjo ljubezen. To je bila resnično požrtvovalna ljubezen. Za ta namen je Bog prenesel življenje svojega edinorojenega Sina iz duhovnega obstoja v telo židovske device Marije. (Matej 1:20—23; Luka 1:26—35) Predstavljaj si, kako blizka sta si bila Jehova in njegov Sin. O Jezusovem predčloveškem obstoju beremo kot o poosebitvi modrosti: »Tedaj sem bila pri njem /Bogu/ kot delovodja in veselje njegovo vsak dan, igrala sem pred njim vsak čas.« (Pregovori 8:30, 31) Mar se ne strinjaš, da je za Jehovo pomenilo žrtev že samo to, da njegov edinorojeni Sin ni več bil pri njemu?

6. Kako se je Jehova kot oče zanimal za Jezusovo otroštvo?

⁶ Nedvomno je Jehova željno in z velikim zanimanjem opazoval razvoj svojega Sina vse od spočetja naprej. Božji sveti duh je zavaroval Marijo, da rastočemu zarodku ni moglo ničesar škodovati. Jehova je poskrbel za to, da sta šla Jožef in Marija v Betlehem zaradi popisa prebivalstva, da se je Jezus lahko tam rodil in tako se je spolnila prerokba Mihe 5:1 Po angelu je Bog opozoril Jožefa pred morilskim načrtom kralja Heroda, in Jožef je lahko skupaj z družino zbežal v Egipt in ostal tam do Herodove smrti. (Matej 2:13—15) Bog se je še naprej zanimal za Jezusov napredek. Kako radosten je bil Bog, ko je opazoval kako je dvanajstletni Jezus v templju s svojimi vprašanji in odgovori presenečal učitelje in ostale. (Luka 2:42—47)

7. Katere tri izjave dokazujejo, da se je Bog zanimal za Jezusovo službo?

⁷ Osemnajst let pozneje je Jehova opazoval, kako je šel Jezus k Janezu Krstniku, da bi ga krstil. Nato je z veseljem poslal Jezusu svojega svetega duha in rekel: »Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji.« (Matej 3:17) Vsak krščanski oče si lahko predstavlja, kako je bil Bog vesel, ko je opazoval Jezusovo službo in videl, kako dela vse v slavo svojega nebeškega Očeta. Ob neki priložnosti se je Jezus povzpel z apostoli na visoko goro. Tam je Jehova povzročil, da se je Kristus pojavil v nadnaravni lepoti, in Oče je rekel: »Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji, njega poslušajte!« (Matej 17:5) Jehova je še tretjič dal slišati svoj glas, ko je odgovoril na Jezusovo prošnjo, naj Bog oslavi svoje lastno ime. Jehova je rekel: »Poveličeval sem ga in ga bom spet poveličal.« Očitno je bilo to v glavnem rečeno v Jezusov prid, ker so nekateri, ki so bili z njim, mislili, da je govoril angel, medtem ko so drugi menili, da je zagrmelo. (Janez 12:28, 29, JP)

8. Kaj misliš o Božji ljubezni?

⁸ Kaj si zaključil na osnovi tega kratkega pregleda Božjega ravnanja z njegovim Sinom in zanimanja zanj? Jasno bi moralo biti, da Jehova svojega edinorojenega Sina zelo ljubi. Zapomni si to in upoštevaj kaj čutijo skoraj vsi človeški starši do edinega otroka, sedaj pa si predstavljaj, kaj se je zatem zgodilo — Jezus je umrl žrtvene smrti.

Največji izraz ljubezni

9., 10. Kateri je bil največji izraz Božje ljubezni do človeštva, in kateri biblijski pričevanji to poudarjata?

⁹ Iz Biblije izvemo, da je naš nebeški Oče sočuten. V Izaiji 63:9 beremo glede njegovega ljudstva Izraela: »V vsej njih stiski je bil sam stiskan, in angel obličja njegovega jih je reševal. V svoji ljubezni in usmiljenosti jih je odkupil sam in dvignil jih je nase ter jih nosil vse dni nekdanje.« Koliko bolj je Jehova bil v stiski, ko je videl in slišal Jezusovo ‘močno vpitje in solze’! (Hebrejcem 5:7) Jezus je tako molil v Getsemanskem vrtu. Aretirali so ga, priredili navidezni sodni proces, pretepali in bičali so ga ter mu posadili na glavo krono iz trnja. Ne pozabi, njegov ljubeči Oče je vse to opazoval. Videl je tudi, kako je Jezus omahoval pod težo mučilnega kola in kako so njegovega Sina nazadnje pribili na ta kol. Ne smemo pozabiti, da bi bil Bog lahko preprečil trpljenje svojega ljubljenega Sina. Pa vendar je Jehova dopustil, da je Jezus tako zelo trpel. Ker ima Bog čustva, mu je opazovanje teh dogodkov nedvomno prizadejalo največje bolečine, ki jih je ali jih bo kdajkoli občutil.

¹⁰ Glede na vse to lahko spoznamo, kako smiselne so bile besede namenjene Nikodemu: »Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje.« (Janez 3:16) Enako pomembne so besede Jezusovega ljubljenega apostola Janeza: »V tem se je razodela ljubezen Božja v nas, da je Bog poslal Sina svojega edinorojenega na svet... v spravo za grehe naše.« (1 Janezov 4:9, 10)

11. Kako je apostol Pavel poudaril Božji največji izraz ljubezni?

¹¹ Tako lahko torej razumeš, zakaj je apostol Pavel Jehovino veliko ljubezen v Rimljanom 5:6—8, poudaril z besedami: »Zakaj ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne. Težko namreč, da bi kdo umiral za pravičnega: morda bi si kdo še upal umreti za dobrotnika. Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« /JP/ Jehova je svojo ljubezen izrazil v najvišji obliki, ko je svojega edinorojenega Sina poslal na zemljo in dovolil, da je trpel in umrl skrajno sramotne smrti.

Drugi največji izraz

12., 13. a) Na kakšen edinstven način je Jezus izrazil svojo ljubezen? b) Kako je Pavel usmeril pozornost na Jezusovo veliko ljubezen?

¹² ‘Kateri pa je bil drugi največji izraz ljubezni?’ boš morda vprašal. Jezus Kristus je rekel: »Večje ljubezni od te nima nihče, da kdo da življenje svoje za prijatelje svoje.« (Janez 15:13) Res so se skozi zgodovino našli posamezni ljudje, ki so žrtvovali svoje življenje za druge. Toda imeli so samo omejeno življenje; prej ali slej bi morali umreti. Nasprotno pa je Jezus Kristus bil popoln človek s pravico do življenja. Ni mu pretila podedovana smrt kot vsem takrat in danes živečim ljudem, prav tako Jezusu ne bi mogel nihče nasilno vzeti življenja, če tega ne bi sam dovolil. (Janez 10:18; Hebrejcem 7:26) Spomni se njegovih besed: »Ali misliš, da ne morem prositi svojega Očeta in bi mi takoj dal več kot dvanajst legij angelov?« (Matej 26:53, JP; Janez 10:17, 18)

¹³ Še bolj bomo cenili Jezusovo ljubezen, če bomo upoštevali naslednji vidik: Odpovedal se je veličastnega obstoja duhovnega stvarjenja v nebesih, kjer je živel kot blizek tovariš in sodelavec vesoljnega Suverena in Kralja večnosti. Kljub temu je Jezus iz nesebične ljubezni storil to, o čemer apostol Pavel piše: »Čeprav je obstojal v Božji podobi, ni razmišljal o tem, da bi se tega polastil, namreč da bi bil enak Bogu. Ne, temveč samega sebe je izpraznil in je nase vzel podobo hlapca in postal enak človeku. Še več, ko se je znašel v človeški obliki, se je ponižal in je postal poslušen do same smrti, da, smrti na mučilnem kolu.« (Filipljanom 2:6— 8, NS)

14. Kako je prerok Izaija izpričal veličino dejanja Jezusove ljubezni?

¹⁴ Ali to ni bilo dejanje ljubezni? Prav gotovo je bilo, in sicer drugo največje, takoj za dejanjem ljubezni Jehove, njegovega nebeškega Očeta. Preroške besede iz 53. poglavja Izaije dokazujejo, kaj vse je moral Jezus prestati: »Zaničevan je bil in preziran med možmi, mož bolečin in izkušen v trpljenju... Zares, on je nosil bolezni naše in si je naložil bolečine naše; mi pa smo ga šteli za kaznjenega, ki ga je Bog udaril in ponižal. A on je bil ranjen zaradi naših prestopkov ... in rane njegove so bile nam v ozdravljenje... Žrtvoval /je/ dušo svojo v smrt.« (Izaija 53:3—5, 12)

15., 16. Iz katerih Jezusovih besed se vidi, da je bila to zanj žrtev?

¹⁵ Zaradi vsega kar je bilo povezano z njegovo smrtjo, je Jezus molil v Getsemanskem vrtu: »Oče moj, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene; toda ne kakor hočem jaz, ampak kakor ti.« (Matej 26:39) Kaj je Jezus prosil s temi besedami? Ali si je hotel izprositi, da ne bi bil »Božje Jagnje«, ki »odjemlje greh sveta«? (Janez 1:29) Njegova prošnja enostavno ni mogla pomeniti kaj takega, ker je Jezus pred tem že večkrat razložil svojim učencem, da bo moral trpeti in umreti, in je celo nakazal kako bo umrl. (Matej 16:21; Janez 3:14) Jezus je s to molitvijo mislil nekaj drugega.

¹⁶ Brez dvoma je bil Jezus v skrbeh zaradi obtožbe bogokletja, ki je prihajala nadenj, to pa je bil najhujši zločin, ki bi ga Jud mogel zakriviti. Zakaj ga je prizadela lažna obtožba? Ker bi smrt v takih okoliščinah povzročila sramoto njegovemu nebeškemu Očetu. Da, neoporečnega Božjega Sina, ki je ljubil pravičnost in sovražil nezakonitost in ki je prišel na zemljo, da bi oslavil ime svojega Očeta, naj bi samo Božje ljudstvo usmrtilo kot bogokletnika Boga Jehove (Hebrejcem 1:9; Janez 17:4)

17. Zakaj je smrt kakršna ga je čakala, bila za Jezusa tako težka preskušnja?

¹⁷ Kmalu na začetku službe je Jezus izgovoril: »Moram pa sprejeti krst in kako težko mi je, dokler se to ne zgodi.« (Luka 12:50, JP) In prišel je višek tega krsta. Očitno je to bil razlog, da je njegov pot, ko je molil, postal kakor kaplje krvi. (Luka 22:44) Razen tega je tisto noč na svojih ramah nosil silno veliko breme, breme, ki si ga mi ne moremo predstavljati. Vedel je, da mora ostati zvest, ker bi bil njegov padec klofuta za Jehovo! Satan bi tedaj lahko trdil, da ima prav in da je Bog Jehova tisti, ki nima prav. Toda Jezus je ostal zvest do smrti, in kolikšen udarec je to bil za satana hudiča! S tem je dokazal, da je satan nizkoten, očiten in pošasten lažnivec. (Pregovori 27:11)

18. Zakaj je bil Jezus tisto noč pod tako strašnim pritiskom?

¹⁸ Bog Jehova je tako zelo verjel v lojalnost svojega Sina, da je napovedal, da bo Jezus ostal zvest. (Izaija 53:9—12) Kljub temu je Jezus čutil breme odgovornosti — tj, da mora ostati neoporečen. Lahko bi se izneveril. Lahko bi naredil napako. (Luka 12:50) Tisto noč je bilo na tehtnici njegovo večno življenje in življenje vsega človeštva. Kako strašen pritisk je to moral biti! Če bi bil Jezus popustil in naredil napako, ne bi mogel prositi za usmiljenje na osnovi žrtve nekoga drugega, kot lahko storijo nepopolna stvarjenja kot smo mi.

19. Kaj je Jezus omogočil s svojim nesebičnim dejanjem?

¹⁹ Gotovo je bila Jezusova vztrajnost 14. nisana leta 33 n. š. največje dejanje nesebične ljubezni nekega človeka, takoj za ljubeznijo Boga Jehove. In kako velike stvari je s svojo smrtjo storil za nas! Postal je »Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta«. (Janez 1:29) Odprl je pot svojim 144 000 naslednikom, ki naj bi bili duhovniki in kralji in ki bodo z njim kraljevali tisoč let. (Razodetje 20:4, 6) Razen tega Kristusova žrtev koristi »veliki množici« »drugih ovc« in lahko upajo, da bodo preživeli konec starega sestava stvari. Oni bodo prvi, ki bodo uživali blagoslove zemeljskega raja. Na osnovi Jezusovega dejanja bo obujenih nedvomno milijarde ljudi. Tudi oni bodo imeli priložnost večnega življenja v zemeljskem raju. (Razodetje 7:9—14; Janez 10:16; 5:28, 29) Zares, »vse Božje obljube imajo v njem /Jezusu Kristusu/ svoj ‘da’«! (2 Korinčanom 1:20, JP)

20. Kako bi se morali mi odzvati na ta dva največja izraza ljubezni Boga Jehove in Jezusa Kristusa?

²⁰ Gotovo je zelo primerno, da pokažemo cenjenje za vse to, kar sta za nas storila Jehova Bog in Jezus Kristus, ko sta nam svojo ljubezen tako veličastno pokazala. Dolžni smo to ceniti in če res želimo da nam koristi, moramo to cenjenje tudi pokazati. V naslednjem članku bo nakazanih nekaj najboljših možnosti za to.

Se še spomniš?

◻ Katere izraze Božje ljubezni lahko vidi vse človeštvo?

◻ Kako vemo, da je bil Jehova v stiski, ko je videl trpeti svojega Sina?

◻ V čem se je Jezusova smrt v korist ljudi razlikovala od drugih, ki so tudi žrtvovali svoja življenja?

◻ Kako bi morala na nas vplivati ljubezen, ki sta nam jo izkazala Jehova in Jezus?

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

»V tem se je razodela ljubezen Božja v nas, da je Bog poslal Sina svojega edinorojenega na svet, da bi živeli po njem. V tem je ljubezen, ne da smo mi ljubili Boga, temuč da je on ljubil nas in poslal Sina svojega v spravo za grehe naše.« (1 Jan 4:9, 10)