Vprašanja bralcev
»Stražni stolp«, 1. november 1995, se je osredinil na to, kar je po Matevževem evangeliju 24:34 Jezus rekel o »tem pokolenju«. Ali to pomeni, da je vprašljivo, ali je bilo Božje kraljestvo res vzpostavljeno v nebesih leta 1914?
Stražnostolpova obravnava ni ponudila niti najmanjše spremembe našega temeljnega učenja o 1914. letu. Jezus je točno razložil znamenje svoje navzočnosti v kraljevski moči. Veliko dokazov imamo, da se to znamenje spolnjuje od 1914. leta. Vojne, lakote, nadloge, potresi in drugi dogodki potrjujejo, da je Jezus dejaven v vlogi Kralja Božjega kraljestva vse od leta 1914. Vse to kaže, da od tedaj živimo v sklepnem delu te stvarnosti. Zato glede tega ni nobene spremembe.
Kaj nam je potem ta Stražni stolp razjasnil? Pojasnil je, v kakšnem smislu je Jezus uporabil besedo »rod« oziroma »pokolenje«, o katerem piše v Matevževem evangeliju 24:34. Tam beremo: »Resnično vam pravim: Ne preide ta rod [pokolenje, NW], dokler se vse to ne zgodi.« Kaj je Jezus mislil z besedo »pokolenje« v tistih dneh in kaj v naših?
Mnogi svetopisemski stavki potrjujejo, da Jezus z besedo »pokolenje« ni mislil majhne oziroma ločene skupine, kot so denimo bili judovski vodje ali njegovi zvestovdani učenci. Ne, uporabil jo je, ko je obsodil judovske množice, ki so ga zavrgle. Na srečo se lahko posamezniki, tako kot je apostol Peter rotil ob binkoštih, pokesajo in ‚rešijo iz tega pokvarjenega pokolenja‘. (Dejanja 2:40, NW)
Jasno je, da Peter ni govoril o ljudeh določene starosti oziroma o odmerjenem času, »pokolenja« tudi ni povezal z nobenim datumom. Ni rekel, naj se rešijo ljudje, ki pripadajo tistemu pokolenju, ki se je rodilo istega leta kot Jezus, oziroma tistemu, ki se je rodilo leta 29 n. š. Peter je govoril o nevernih Judih tistega obdobja, med katerimi so bili mladi in starejši, ki so bili izpostavljeni Jezusovemu poučevanju in so videli njegove čudeže ali slišali zanje, pa ga niso sprejeli za Mesija.
To kaže, kako je Peter razumel Jezusovo rabo besede »pokolenje«, ko je bil z Jezusom in še tremi apostoli na Oljski gori. Judje tistega obdobja, v bistvu Jezusovi sodobniki, so bili tisti, ki naj bi po Jezusovih besedah doživeli ali slišali o vojnah, potresih, lakoti in drugih dokazih, da je blizu konec judovske stvarnosti. In tisto pokolenje je tudi v resnici dočakalo konec, ki je prišel leta 70 n. š. (Matevž 24:3–14, 34)
Seveda moramo vsi priznati, da teh Jezusovih besed nismo zmeraj tako razsodno dojemali. Nepopolni ljudje pač težijo k temu, da bi bili glede prihajajočega konca določni. Spomnimo se, da so celo apostoli želeli natančnejši odgovor, saj so ga vprašali: »Gospod, ali boš v tem času obnovil izraelsko kraljestvo?« (Dejanja 1:6, EI)
Današnji Božji služabniki so s podobnimi iskrenimi namerami skušali iz Jezusovega govora o »pokolenju« razbrati kakšne očitne časovne elemente, računajoč od 1914. leta. Razmišljali so denimo: Pokolenje lahko živi 70 do 80 let. Če ga sestavljajo ljudje, ki so ob izbruhu prve svetovne vojne bili dovolj stari, da so doumeli njen pomen kot tudi pomen razvoja drugih dogodkov, lahko bolj ali manj natančno izračunamo, kako blizu je konec.
Toda ali se je takšno sicer dobronamerno mišljenje ujemalo s svarilom, ki ga je Jezus dal v nadaljevanju? Povedal je namreč: »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam. [. . .] Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš.« (Matevž 24:36–42)
Tako najnovejše informacije o »tem pokolenju« niso spremenile našega razumevanja dogodkov iz 1914. leta. Le še bolj razumemo Jezusovo rabo besede »rod« oziroma »pokolenje«, kar nam pomaga uvideti, da to ni temelj za računanje, da bi glede na 1914. leto izračunavali, kako blizu konca smo.