Biblijsko gledišče

Ali Biblija odsvetuje izobraževanje?

»Le nevednež prezira izobraževanje.« (Publilij Sir, Moralni reki, prvo stoletje pr. n. š.)

BIBLIJA nam toplo priporoča, naj ‚hranimo zdravo pamet in premišljenost‘. (Pregovori 3:21) Jehova, Bog znanja, želi, da so njegovi častilci izobraženi. (1. Samuelova 2:3; Pregovori 1:5, 22) Toda ob nekaterih biblijskih trditvah se nam morda porajajo vprašanja. Ko je na primer apostol Pavel govoril o svojem prejšnjem delu, h kateremu je spadala tudi visoka izobrazba, je napisal: ‚To imam za smeti.‘ (Filipljanom 3:3–8) V drugem navdihnjenem pismu je še trdil: »Modrost tega sveta je neumnost pri Bogu.« (1. Korinčanom 3:⁠19)

Ali Biblija potemtakem odsvetuje izobraževanje? Koliko naj bi se kristjan posvetno izobraževal? Ali je osnovno šolanje, ki ga predpisuje zakon, dovolj ali pa naj bi se še dodatno izobraževal?

Izobraževanje v prvem stoletju

Kristjani v prvem stoletju so bili zelo različno izobraženi. Za nekatere takratne veljake sta bila galilejska apostola Peter in Janez »neučena in preprosta«. (Dejanja 4:5, 6, 13) Ali je to pomenilo, da sta bila nepismena in nešolana? Ne. Pomenilo je le, da nista obiskovala hebrejskih višjih šol v Jeruzalemu. Kasneje so pisma teh dveh neustrašnih razlagalcev krščanstva potrdila, da sta bila pravzaprav zelo izobražena, inteligentna moža, sposobna jasno razlagati Sveto pismo. Bila sta tudi praktično poučena, kako skrbeti za gmotne potrebe svojih družin, saj sta bila družabnika v ribištvu, ki je bilo očitno kar donosno. (Marko 1:16–21; Lukež 5:7, 10)

Po drugi strani pa je imel Lukež, učenec, ki je napisal evangelij in Dejanja apostolov, višjo stopnjo izobrazbe. Bil je zdravnik. (Kološanom 4:14) Zaradi te zdravniške podlage imata njegova navdihnjena spisa prav poseben ton. (Glej Lukež 4:38; 5:12; Dejanja 28:⁠8.)

Apostol Pavel se je, še preden je postal kristjan, učil judovskega zakona. Poučeval ga je Gamaliel, eden najodličnejših takratnih učenjakov. (Dejanja 22:3) Pavlovo šolanje bi lahko primerjali z današnjim univerzitetnim izobraževanjem. Poleg tega so v judovski skupnosti kar nekako pričakovali, da so se mladi izučili kakšnega poklica, četudi so si nameravali kasneje pridobiti višjo izobrazbo. Očitno se je Pavel še kot mladenič izšolal za izdelovalca šotorov. S poznavanjem te stroke se je lahko preživljal v polnočasni strežbi.

Vendar pa je uvidel, da ima posvetna izobrazba, čeprav je potrebna, v primerjavi z neprecenljivim spoznanjem o Bogu le omejeno vrednost. Zato Biblija najbolj poudarja pridobivanje spoznanja o Bogu in Kristusu. Današnjim kristjanom samo koristi, če na posvetno izobraževanje gledajo tako stvarno. (Pregovori 2:1–5; Janez 17:3; Kološanom 2:⁠3)

Zadevo je treba skrbno pretehtati

Nekateri kristjani ugotavljajo, da jim dodatno šolanje, pa naj gre za visokošolsko ali poklicno, pomaga, da laže poskrbijo za gmotne potrebe svoje družine. In prav je, da skrbimo za družino, saj je ‚skrb za domače‘ sveta dolžnost. (1. Timoteju 5:8) Pridobiti si za to potrebno strokovnost, je pravzaprav uporabna modrost.

Vseeno pa naj bi tisti, ki menijo, da bi si zato morali pridobiti še kaj več kot le osnovno izobrazbo, pretehtali oboje, koristi in slabe strani. Možna korist je v tem, da bo takšen morda lahko našel zaposlitev, s katero bo ob goreči krščanski strežbi še primerno skrbel za sebe in družino. Poleg tega bo tako morda lahko tudi drugim gmotno pomagal, torej ,imel kaj podeliti potrebnemu‘. (Efežanom 4:⁠28)

Kakšne pa so lahko slabe strani? To je morda izpostavljenost naukom, ki spodkopavajo vero v Boga in Biblijo. Pavel je kristjanom svetoval, naj se varujejo ‚[»spoznanja«, SSP], ki se po krivem tako imenuje‘ ter ‚modrijanstva in prazne prevare, po izročilu človeškem‘. (1. Timoteju 6:20, 21; Kološanom 2:8) Nesporno lahko nekatere vrste izobraževanja zelo škodijo kristjanovi veri. Tisti, ki razmišljajo o dodatnem šolanju ali študiju, bi se morali zavedati nevarnosti takšnih škodljivih vplivov.

Mojzes, ki se je »naučil [. . .] vse modrosti Egipčanov«, je ohranjal močno vero, kljub temu da so k takšni izobrazbi nedvomno spadali politeistični nauki, s katerimi se je sramotilo Boga. (Dejanja 7:22) Podobno so tudi današnji kristjani, naj so v takšnem ali drugačnem okolju, previdni, da ne bi klonili pod škodljivimi vplivi.

Druga možna nevarnost dodatnega izobraževanja pa je v tem, da znanje lahko napihuje oziroma obrodi domišljavost. (1. Korinčanom 8:1) Mnogi se izobražujejo iz sebičnih razlogov, toda celo iskreno pridobivanje znanja lahko vzbudi občutek večvrednosti in lastne pomembnosti. Takšni drži pa Bogu nista všeč. (Pregovori 8:⁠13)

Pomislimo samo na farizeje. Člani te zelo pomembne verske sekte so se hvalili s svojo učenostjo in navidezno pravičnostjo. Dobro so poznali obsežno zbirko rabinskih tradicij. Na preproste, manj izobražene, so gledali zviška, kakor da so nevedni, vredni zaničevanja, celo prekleti. (Janez 7:49) Poleg tega so ljubili denar. (Lukež 16:14) Njihov zgled pokaže, da lahko človek, če se izobražuje iz napačnih nagibov, postane ponosen ali pa začne ljubiti denar. Torej bi bilo dobro, da bi se kristjan, ki premišlja o tem, katero dodatno šolanje naj izbere in kako obsežno naj bi to bilo, vprašal: ‚Kakšni so moji nagibi?‘

Osebna izbira

Tudi današnji kristjani so podobno kakor kristjani v prvem stoletju zelo različno izobraženi. Mladi, ki končajo obvezno šolanje, lahko ob pomoči staršev izberejo dodatno posvetno izobraževanje. Podobno se lahko za dodatno šolanje odločijo tudi odrasli, ki morda v tem vidijo možnost, da bi bolje skrbeli za svojo družino.a Tradicionalna visokošolska izobrazba v nekaterih pogledih bolj kot akademsko oziroma poklicno strokovnost poudarja razvijanje splošnih umskih zmožnosti. Tako morda človek še po tem, ko porabi veliko časa za takšno izobraževanje, ugotovi, da mu manjka potrebne strokovnosti. Zato se nekateri odločijo, da bodo nadaljevali šolanje na poklicni oziroma tehniški šoli, da bi tako prej ustrezali dejanskim zahtevam trga delovne sile.

Naj bo tako ali drugače, o tem odloča vsak sam. Kristjani drug drugega glede tega ne smejo kritizirati ali obsojati. Jakob je napisal: »Kdo si, ki sodiš bližnjega?« (Jakob 4:12) Če kristjan premišljuje o dodatnem šolanju, je dobro, da preišče lastne nagibe in se prepriča, da tega ne dela zaradi sebičnih, pridobitniških interesov.

Jasno je torej, da Biblija spodbuja, naj na izobrazbo gledamo uravnovešeno. Krščanski starši se zavedajo, kako neprecenljiva je duhovna izobrazba, ki temelji na Božji navdihnjeni Besedi. Zato svojim otrokom glede dodatnega šolanja uravnovešeno svetujejo. (2. Timoteju 3:16) Če roditelji stvarno gledajo na življenje, se zavedajo dejanske vrednosti posvetnega izobraževanja, namreč da si njihovi odraščajoči otroci pridobijo potrebno strokovnost, da bodo lahko kasneje poskrbeli zase in za svojo družino. Vsak kristjan, ki premišlja, ali naj se še dodatno izobražuje in koliko, se torej lahko glede tega sam trezno odloči na temelju svoje vdanosti Bogu Jehovu, ki pa »je za vse koristna, ker ima obljubo življenja sedanjega in prihodnjega«. (1. Timoteju 4:⁠8)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 20]

»Hrani zdravo pamet in premišljenost.« (Pregovori 3:21)

[Poudarjeno besedilo na strani 21]

Ko kristjan premišlja o dodatnem šolanju, stori dobro, če se vpraša: ‚Kakšni so moji nagibi?‘