Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • bt pogl. 3 str. 20–27
  • »Vsi zbrani so se napolnili s svetim duhom«

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • »Vsi zbrani so se napolnili s svetim duhom«
  • Temeljito pričujmo o Božjem kraljestvu
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • »Zbrani na enem kraju« (Apd. 2:1–4)
  • »Vsak je slišal učence govoriti v njegovem jeziku« (Apd. 2:5–13)
  • »Peter pa je [...] stopil naprej« (Apd. 2:14–37)
  • »Naj se vsak od vas da krstiti« (Apd. 2:38–47)
  • Peter oznanjuje ob binkoštih
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1996
  • Širjenje krščanstva med Judi v prvem stoletju
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2005
  • Vprašanja bralcev
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2003
  • Ljudje »iz vseh jezikov« slišijo dobro novico
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2005
Preberite več
Temeljito pričujmo o Božjem kraljestvu
bt pogl. 3 str. 20–27

3. POGLAVJE

»Vsi zbrani so se napolnili s svetim duhom«

Rezultati izlitja svetega duha ob binkoštih

Temelji na Apostolskih delih 2:1–47

1. Opiši vzdušje ob binkoštnem prazniku.

NA ULICAH v Jeruzalemu je čutiti vznemirjenje.a S tempeljskega oltarja se dviga dim in leviti pojejo halelske psalme (psalmi od 113 do 118). Verjetno jih pojejo antifonalno oziroma tako, da drug drugemu odpevajo. Ulice so polne obiskovalcev. Prihajajo iz oddaljenih območij, kot so Elam, Mezopotamija, Kapadokija, Pont, Egipt in Rim.b Za kateri dogodek pa gre? Za binkošti, praznik, ki mu pravijo tudi dan darovanja prvih pridelkov. (4. Mojz. 28:26) Ta vsakoletni praznik zaznamuje konec ječmenove in začetek pšenične žetve. To je dan, poln veselja.

Zemljevid, ki prikazuje, od kod so prišli ljudje, ki so na binkošti leta 33 n. št. slišali dobro novico. 1. Območja: Libija, Egipt, Etiopija, Bitinija, Pont, Kapadokija, Judeja, Mezopotamija, Babilonija, Elam, Medija in Partija. 2. Mesta: Rim, Aleksandrija, Memfis, Antiohija (v Siriji), Jeruzalem in Babilon. 3. Vodna telesa: Sredozemsko morje, Črno morje, Rdeče morje, Kaspijsko jezero in Perzijski zaliv.

JERUZALEM – SREDIŠČE JUDOVSTVA

Večina tega, kar je zapisano v prvih poglavjih Apostolskih del, se dogaja v Jeruzalemu. To mesto leži med hribi judejske osrednje gorske verige, približno 55 kilometrov vzhodno od Sredozemskega morja. Leta 1070 pr. n. št. je kralj David osvojil trdnjavo, ki je stala na vrhu gore Sion. Okoli te trdnjave je zraslo mesto, ki je postalo prestolnica staroveškega izraelskega naroda.

Blizu gore Sion stoji gora Morija. Glede na staro judovsko izročilo je na tej gori Abraham nameraval žrtvovati Izaka. To je bilo kakih 1900 let pred dogodki, opisanimi v knjigi Apostolska dela. Morija je postala del mesta, ko je Salomon na njenem vrhu zgradil prvi Jehovov tempelj. Ta zgradba je postala središče judovskega javnega življenja in čaščenja.

Jehovov tempelj je bil tudi kraj, kjer so se vsi verni Judje z vsega sveta redno zbirali k žrtvovanju, čaščenju in praznovanju letnih praznikov. Tako so izpolnjevali Božjo zapoved: »Vsi moški naj trikrat na leto pridejo pred vašega Boga Jehova na kraj, ki si ga bo izbral.« (5. Mojz. 16:16) Jeruzalem pa je bil tudi sedež velikega sanhedrina, judovskega vrhovnega sodišča in nacionalnega izvršnega sveta.

2. Kaj nenavadnega se zgodi ob binkoštih leta 33 n. št.?

2 Približno ob deveti uri zjutraj tega prijetnega spomladanskega dne leta 33 n. št. pa se zgodi nekaj, čemur se bodo čudili še stoletja pozneje. Nenadoma se z neba zasliši »glasen zvok, kot bi privršal močan veter« oziroma »kot bi se bližal silovit vihar«. (Apd. 2:2; Slovenski standardni prevod) Močan zvok napolni hišo, kjer je zbranih okoli 120 Jezusovih učencev. Potem pa se zgodi nekaj nenavadnega. Prikažejo se jeziki, podobni ognjenim plamenom, in na vsakem od učencev obstoji po eden.c Nato se učenci napolnijo »s svetim duhom« in začnejo govoriti v tujih jezikih! Ko odidejo iz hiše in na jeruzalemskih ulicah srečajo obiskovalce, ti osupnejo, ko vidijo, da se učenci lahko pogovarjajo z njimi. Vsak jih sliši »govoriti v njegovem jeziku«. (Apd. 2:1–6)

3. a) Zakaj lahko rečemo, da je to, kar se je zgodilo ob binkoštih leta 33 n. št., prelomnica v zgodovini pravega čaščenja? b) Kako je bil Petrov govor povezan s »ključi nebeškega Kraljestva«?

3 Ta vznemirljiva pripoved opisuje prelomnico v pravem čaščenju – ustanovitev duhovnega Izraela, maziljene krščanske občine. (Gal. 6:16) Pa ne samo to. Ko je Peter tega dne nagovoril množico, je uporabil prvega od treh »ključev nebeškega Kraljestva«. Vsak od teh ključev je odprl vrata do posebnih prednosti določeni skupini ljudi. (Mat. 16:18, 19) Prvi ključ je omogočil Judom in tistim, ki so se spreobrnili v judovstvo, da so sprejeli dobro novico in bili maziljeni z Božjim svetim duhom.d Tako so postali del duhovnega Izraela in s tem dobili upanje, da bodo vladali kot kralji in duhovniki v Mesijanskem kraljestvu. (Raz. 5:9, 10) Čez čas je bila ta prednost naklonjena tudi Samarijanom in kasneje Nejudom. Kaj se lahko današnji kristjani naučimo iz teh pomembnih dogodkov ob binkoštih leta 33 n. št.?

»Zbrani na enem kraju« (Apd. 2:1–4)

4. Kakšna je povezava med današnjo krščansko občino in občino, ki je bila ustanovljena leta 33 n. št.?

4 Krščanska občina je na začetku štela okoli 120 učencev, ki so bili »zbrani na enem kraju« – v zgornji sobi – in so bili maziljeni s svetim duhom. (Apd. 2:1) Do konca tistega dne je število krščenih posameznikov, ki so bili del te občine, naraslo na tisoče. To pa je bil šele začetek rasti organizacije, ki se veča še danes! Moški in ženske, ki sestavljajo novodobno krščansko občino, pred koncem te stvarnosti oznanjujejo »dobro novico o Kraljestvu [...] po vsej naseljeni zemlji, da jo bodo lahko slišali vsi narodi«. (Mat. 24:14)

5. Kakšne blagoslove je prineslo druženje s krščansko občino kristjanom v prvem stoletju in kakšne prinese nam danes?

5 Maziljeni kristjani in pozneje tisti, ki so del »drugih ovc«, so bili v krščanski občini duhovno okrepljeni. (Jan. 10:16) Ko je Pavel pisal kristjanom v Rimu, je svoje cenjenje do tega, da se bratje in sestre v občini medsebojno podpirajo, izrazil takole: »Hrepenim namreč po tem, da bi vas videl in vam tako podelil kak duhovni dar, ki bi vas okrepil. Pravzaprav si želim, da bi spodbudili drug drugega – vi mene s svojo vero in jaz vas s svojo.« (Rim. 1:11, 12)

RIM – GLAVNO MESTO IMPERIJA

V obdobju, ki ga zajema knjiga Apostolska dela, je bil Rim največje in politično najpomembnejše mesto takrat znanega sveta. Bil je glavno mesto imperija, ki je na svojem vrhuncu imel oblast nad deželami od Velike Britanije do Severne Afrike in od Atlantskega oceana do Perzijskega zaliva.

V Rimu so živeli ljudje različnih kultur, ras, jezikov in verskih prepričanj. Mreža dobro vzdrževanih cest je v mesto pripeljala popotnike in trgovsko blago z vseh koncev imperija. Ladje, ki so redno plule po prometnih trgovskih poteh, so v bližnjem pristanišču Ostija raztovarjale živila in luksuzno blago za mesto.

V prvem stoletju n. št. je v Rimu živelo že več kot milijon ljudi. Polovica prebivalstva naj bi bila sužnjev: obsojeni zločinci, otroci, ki so jih starši prodali ali zavrgli, in zaporniki, ki so jih rimske čete ujele med svojimi vojaškimi pohodi. Med temi, ki so jih v Rim pripeljali kot sužnje, so bili tudi Judje iz Jeruzalema. Te so sem pripeljali po tistem, ko je rimski general Pompej leta 63 pr. n. št. zavzel Jeruzalem.

Večina svobodnega prebivalstva je bila revežev, ki so živeli v nabito polnih večnadstropnih hišah in so bili odvisni od vladne podpore. Cesarji pa so svoje glavno mesto lepšali tako, da so gradili javne zgradbe, ki so bile ene najveličastnejših. Med temi so bila gledališča in veliki stadioni, kjer so se vrstile gledališke predstave, gladiatorski boji in dirke z vozovi – vse to je bilo ljudem brezplačno na voljo za zabavo.

6., 7. Kako današnja krščanska občina izpolnjuje nalogo, da naj oznanjuje vsem narodom?

6 Današnja krščanska občina ima iste cilje, kot jih je imela občina v prvem stoletju. Delo, ki ga je Jezus zaupal svojim učencem, je polno izzivov, ampak je tudi navdušujoče. Naročil jim je: »Pojdite in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« (Mat. 28:19, 20)

7 Danes Jehova za opravljanje tega dela uporablja krščansko občino Jehovovih prič. Seveda je izziv oznanjevati ljudem, ki govorijo druge jezike. Toda Jehovove priče izdajamo svetopisemsko literaturo že v več kot 1000 jezikih. Če si dejavno povezan s krščansko občino in sodeluješ pri oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev, si lahko upravičeno vesel. Si del sorazmerno majhne skupine ljudi na zemlji, ki ima danes čast temeljito pričevati o Jehovovem imenu!

8. Kako nam pomaga krščanska občina?

8 Da bi v teh kritičnih časih zdržali in ohranili veselje, nam je Bog Jehova priskrbel svetovno bratovščino. Pavel je hebrejskim kristjanom napisal: »Premišljujmo drug o drugem, da bi se lahko spodbujali k ljubezni in dobrim delom. In ne izpuščajmo naših shodov, kakor je to nekaterim v navadi, ampak se med seboj spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidimo, da se bliža dan.« (Heb. 10:24, 25) Krščansko občino nam je Jehova podaril zato, da bi lahko spodbujali druge in bili tudi sami spodbujeni. Ostani blizu svojim duhovnim bratom in sestram. Ne izpuščaj krščanskih shodov!

»Vsak je slišal učence govoriti v njegovem jeziku« (Apd. 2:5–13)

Jezusovi učenci na ulici oznanjujejo Judom in spreobrnjencem.

»Vsi mi jih slišimo, kako v naših jezikih govorijo o Božjih veličastnih delih.« (Apostolska dela 2:11)

9., 10. Kako so se nekateri dali na razpolago, da bi prišli do ljudi, ki govorijo kak drug jezik?

9 Samo predstavljaj si, kakšno vznemirjenje je zajelo to pisano skupino Judov in spreobrnjencev ob binkoštih leta 33 n. št.! Večina navzočih je verjetno govorila katerega od razširjenih jezikov, morda grščino ali hebrejščino. Toda zdaj »je vsak slišal učence govoriti v njegovem jeziku«. (Apd. 2:6) Gotovo so bili ganjeni, ko so dobro novico slišali v svojem maternem jeziku. Danes kristjani seveda nimamo čudežne sposobnosti govorjenja v tujih jezikih. Vendar so se mnogi dali na razpolago, da sporočilo o Kraljestvu širijo med ljudmi vseh narodov. Kako pa? Nekateri so se naučili novega jezika, da bi lahko sodelovali s katero od bližnjih tujejezičnih občin ali da bi se celo preselili v drugo državo. Takšni s svojim trudom pogosto naredijo velik vtis na tiste, ki jim prisluhnejo.

10 Vzemimo za primer Christine, ki je skupaj s sedmimi drugimi Pričami obiskovala tečaj gudžaratščine. Ko je srečala mlajšo sodelavko, ki je govorila ta jezik, jo je pozdravila v njenem jeziku. Na sodelavko je to naredilo vtis in želela je izvedeti, zakaj se Christine trudi, da bi se naučila tako težek jezik. Christine ji je lahko oznanjevala. Ženska pa ji je rekla: »To, kar želite povedati, mora biti res nekaj pomembnega.«

11. Kako se lahko pripravimo, da bi sporočilo o Kraljestvu oznanili ljudem, ki govorijo tuj jezik?

11 Seveda se vsi ne moremo učiti tujega jezika. Vseeno pa smo lahko pripravljeni oznanjati kraljestveno sporočilo ljudem drugih jezikovnih skupin. Kako? Med drugim tako, da se s pomočjo aplikacije JW Language® naučimo preprostega pozdrava v jeziku, ki ga govorijo ljudje na našem področju. Naučimo se lahko tudi nekaj besednih zvez, ki bi pri teh ljudeh vzbudile zanimanje. Usmerimo jih na jw.org in jim pokažimo različne videoposnetke in publikacije, ki so na voljo v njihovem jeziku. Če na oznanjevanju uporabljamo ta orodja, občutimo enako veselje, kot so ga občutili naši bratje in sestre v prvem stoletju, ko so bili ljudje navdušeni, da so dobro novico slišali v svojem jeziku.

JUDJE V MEZOPOTAMIJI IN EGIPTU

V neki knjigi, ki obravnava obdobje od leta 175 pr. n. št. do leta 135 n. št., piše: »V Mezopotamiji, Mediji in Babiloniji so živeli potomci članov desetrodovnega [Izraelovega] kraljestva ter Judovega kraljestva, ki so jih tja nekoč preselili Asirci in Babilonci.« (Geschichte des jüdischen Volkes im Zeitalter Jesu Christi) Glede na to, kar piše v Ezru 2:64, se je iz babilonskega suženjstva vrnilo v Jeruzalem samo 42.360 Izraelcev. To je bilo leta 537 pr. n. št. Jožef Flavij pravi, da je bilo tistih Judov, ki »so živeli okrog Babilonije«, v prvem stoletju n. št. na desettisoče. Od tretjega do petega stoletja n. št. so te skupnosti ustvarile literarno delo, znano kot babilonski Talmud.

Obstajajo pisni viri, ki dokazujejo, da so bili Judje prisotni v Egiptu vsaj že v šestem stoletju pr. n. št. V tem času je Jeremija naslovil sporočilo Judom, ki so živeli v raznih krajih po Egiptu, tudi v Memfisu. (Jer. 44:1, pdč. op.) Verjetno je, da so se številni preselili v Egipt v helenističnem obdobju. Jožef pravi, da so bili med prvimi naseljenci Aleksandrije ravno Judje. Sčasoma jim je bil dodeljen del tega mesta. V prvem stoletju n. št. je judovski pisec Filon trdil, da po vsem Egiptu, od »roba Libije do meja Etiopije«, živi milijon njegovih rojakov.

»Peter pa je [...] stopil naprej« (Apd. 2:14–37)

12. a) Kako je že prerok Joel omenjal čudežni dogodek, ki se je zgodil ob binkoštih leta 33 n. št.? b) Zakaj izpolnitev Joelove prerokbe v prvem stoletju ni bila nič nepričakovanega?

12 Peter je »stopil naprej«, da bi spregovoril množici, sestavljeni iz ljudi različnih narodnosti. (Apd. 2:14) Vsem, ki so hoteli poslušati, je pojasnil, da je čudežno sposobnost govorjenja v drugih jezikih dal Bog in da se je s tem izpolnila Joelova prerokba: »Potem bom na vsakršne ljudi izlil svojega duha.« (Joel 2:28) Jezus je, preden se je dvignil v nebo, učencem povedal: »Prosil bom Očeta in dal vam bo drugega pomočnika.« Nato je pojasnil, da bo ta pomočnik »duh«. (Jan. 14:16, 17)

13., 14. Kako si je Peter prizadeval doseči srce poslušalcev in kako ga lahko v tem posnemamo?

13 Peter je svoj govor množici sklenil z naslednjimi odločnimi besedami: »Vse izraelsko ljudstvo je lahko torej povsem prepričano, da je Bog tega Jezusa, ki ste ga vi usmrtili na kolu, postavil za Gospoda in za Kristusa.« (Apd. 2:36) Seveda večina Petrovih poslušalcev ni bila navzoča, ko so Jezusa usmrtili na mučilnem kolu. Vseeno pa so za to dejanje nosili odgovornost kot narod. Toda upoštevaj, da je Peter svoje judovske rojake nagovoril spoštljivo in jim trkal na srce. Želel jih je spodbuditi h kesanju, ne pa jih obsojati. Ali je bila množica, ki je poslušala Petra, zaradi njegovih besed užaljena? Sploh ne. Ko so to slišali, jih »je zabolelo srce«. Vprašali so: »Kaj moramo narediti?« Verjetno je Peter prav s svojim spoštljivim pristopom mnogim segel do srca in jih navedel na to, da so se pokesali. (Apd. 2:37)

14 Petra lahko posnemamo v tem, kako doseči srce ljudi. Ko oznanjujemo drugim, nam ni treba z njimi razpravljati o vsakem nesvetopisemskem pogledu, ki ga morda izrazijo. Raje se pogovarjajmo o točkah, glede katerih se lahko strinjamo. Če s poslušalcem ustvarimo skupni temelj, lahko taktno dopovedujemo iz Božje Besede. Če svetopisemske resnice predstavimo tako, da poudarimo skupne točke, je bolj verjetno, da se bodo iskreni ljudje nanje odzvali pozitivno.

KRŠČANSTVO V PONTU

Med tistimi, ki so ob binkoštih leta 33 n. št. poslušali Petrov govor, so bili tudi Judje iz Ponta, območja v severni Mali Aziji. (Apd. 2:9) Očitno so nekateri od njih dobro novico prinesli v svojo domovino, saj so bili med tistimi, ki jim je Peter napisal svoje prvo pismo, tudi verniki, ki so bili »razkropljeni« po Pontu.g (1. Pet. 1:1) Iz tega, kar je napisal tem kristjanom, je razvidno, da so morali zaradi svoje vere »prenašati razne preizkušnje«. (1. Pet. 1:6) Med drugim so verjetno doživljali nasprotovanje in preganjanje.

To, kakšne preizkušnje so kristjani v Pontu še doživljali, lahko razberemo iz dopisovanja med Plinijem Mlajšim, upraviteljem rimske province, ki je združevala Bitinijo in Pont, ter cesarjem Trajanom. Plinij je okoli leta 112 n. št. iz Ponta pisal, da je zaradi »kuge« krščanstva v nevarnosti prav vsak, ne glede na spol, starost ali družbeni položaj. Tistim, ki so jih obsodili, ker so bili kristjani, je dal možnost, da se svoji veri odpovejo. Vse, ki tega niso hoteli narediti, je dal usmrtiti. Vsakega, ki je preklel Kristusa oziroma izrekel molitev k bogovom ali Trajanovi podobi, pa so izpustili. Vendar je Plinij priznal, da so to stvari, h katerim se »tiste, ki so pravi kristjani, ne da prisiliti«.

g Beseda, prevedena z »razkropljeni«, izvira iz grške besede, ki pomeni »iz diaspore«. Beseda »diaspora« ima judovski prizvok, kar kaže, da je veliko tistih, ki so prvi sprejeli krščansko vero, prihajalo iz judovskih skupnosti.

»Naj se vsak od vas da krstiti« (Apd. 2:38–47)

15. a) Kaj je Peter rekel in kakšen je bil odziv? b) Zakaj lahko rečemo, da so tisoči, ki so ob binkoštih slišali dobro novico, še isti dan izpolnjevali pogoje za krst?

15 Ob binkoštih leta 33 n. št. je Peter vsem Judom in spreobrnjencem, ki so se odzvali, rekel: »Pokesajte se in naj se vsak od vas da krstiti v imenu Jezusa Kristusa.« (Apd. 2:38) Tako se je, verjetno v bazenih v Jeruzalemu ali njegovi bližini, krstilo približno 3000 ljudi.e Ali je bilo to dejanje nepremišljeno? Ali naj bi bilo to poročilo zgled za svetopisemske učence in otroke krščanskih staršev, da s krstom hitijo, čeprav nanj še niso pripravljeni? Seveda ne. Ne pozabimo, da so bili ti Judje in spreobrnjenci, ki so se na ta binkoštni dan leta 33 n. št. krstili, marljivi preučevalci Božje Besede. Poleg tega so že pripadali narodu, ki je bil posvečen Jehovu. Prav tako so že dokazovali svojo gorečnost, saj so nekateri vsako leto prepotovali velike razdalje, da bi bili navzoči na tem prazniku. Ko so sprejeli življenjsko pomembne resnice o vlogi Jezusa Kristusa pri uresničevanju Božjega namena, so bili pripravljeni še naprej služiti Bogu – toda zdaj kot krščeni Kristusovi sledilci.

KDO SO BILI SPREOBRNJENCI?

Petra so, ko je ob binkoštih leta 33 n. št. oznanjeval, poslušali »tako Judje kot spreobrnjenci«. (Apd. 2:10)

Med usposobljenimi moškimi, ki so bili postavljeni za to, da so skrbeli za »pomembno zadevo«, in sicer da so vsak dan razdeljevali hrano, je bil tudi Nikolaj, za katerega beremo, da je bil »spreobrnjenec iz Antiohíje«. (Apd. 6:3–5) Spreobrnjenci so bili Nejudje, ki so se spreobrnili v judovstvo. Ker so sprejeli Izraelovega Boga in Zakonik, zavrgli vse druge bogove, se dali obrezati (moški) in se pridružili izraelskemu narodu, so jih v vsem šteli za Jude.

Mnogi Judje so se po osvoboditvi iz babilonskega ujetništva leta 537 pr. n. št. naselili daleč stran od izraelske dežele, vendar so še naprej živeli po judovskih običajih. Tako so se prebivalci celotnega staroveškega Bližnjega vzhoda in tudi drugih območij seznanili z judovsko vero. Iz tega, kar so napisali antični pisci, kot sta Horacij in Seneka, je jasno razvidno, da so se v raznih deželah številni ljudje, ki so jih pritegnili Judje in njihovo verovanje, pridružili njihovim skupnostim in postali spreobrnjenci.

16. Kako so kristjani v prvem stoletju kazali požrtvovalnost?

16 Jehova je nedvomno blagoslavljal to skupino. Poročilo se nadaljuje: »Vsi, ki so začeli verovati, so se zbirali in imeli vse skupno. Prodajali so svoja zemljišča in imetje, potem pa izkupiček od prodaje razdelili med vse – vsak od njih je dobil, kolikor je potreboval.«f (Apd. 2:44, 45) Vsi pravi kristjani želimo posnemati njihovo ljubezen in požrtvovalnost.

17. Katere korake mora posameznik narediti, da bi izpolnil pogoje za krst?

17 Preden se posameznik posveti in krsti, mora narediti nekaj svetopisemskih korakov. Pridobiti si mora spoznanje iz Božje Besede. (Jan. 17:3) Poleg tega mora verovati in se za svoje preteklo življenje pokesati. To naredi tako, da pokaže, da mu je resnično žal za to, kar je prej delal. (Apd. 3:19) Nato pa se mora spreobrniti oziroma spremeniti in začeti delati to, kar je prav in v skladu z Božjo voljo. (Rim. 12:2; Efež. 4:23, 24) Ko vse te korake naredi, se v molitvi posveti Bogu in zatem krsti. (Mat. 16:24; 1. Pet. 3:21)

18. Katera čast je izkazana krščenim Kristusovim učencem?

18 Ali si posvečen, krščen učenec Jezusa Kristusa? Če si, bodi hvaležen za to čast, ki ti je izkazana. Tako kot učence v prvem stoletju, ki so bili napolnjeni s svetim duhom, lahko Jehova tudi tebe na izreden način uporabi, da temeljito pričuješ in izpolnjuješ njegovo voljo!

a Glej okvir »Jeruzalem – središče judovstva«.

b Glej okvirje »Rim – glavno mesto imperija«, »Judje v Mezopotamiji in Egiptu« in »Krščanstvo v Pontu«.

c »Jeziki« niso bili dobesedno ognjeni, ampak »podobni ognjenim plamenom«, kar očitno nakazuje, da je to vidno znamenje na vsakem učencu imelo videz in sij ognja.

d Glej okvir »Kdo so bili spreobrnjenci?«.

e Za primerjavo naj omenimo, da sta se 7. avgusta 1993 na mednarodnem zborovanju Jehovovih prič v Kijevu v Ukrajini v šestih bazenih krstila 7402 človeka. Krst je trajal dve uri in petnajst minut.

f To je bilo začasno organizirano zato, da bi se poskrbelo za tiste obiskovalce Jeruzalema, ki so ostali v mestu. Tako so se lahko še več naučili o svoji novi veri. Pri tem je šlo za prostovoljno delitev imetja z drugimi, in ne za nekakšno obliko komunizma. (Apd. 5:1–4)

    Publikacije v slovenščini (1970–2025)
    Odjava
    Prijava
    • slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli