Oznanjevalci kraljestva poročajo

Zvesti nigerijski šolarji so blagoslovljeni

APOSTOL Pavel je zapisal: »Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi.« (Rimljanom 12:18) Nigerijski šoloobvezni otroci Jehovovih prič so poslušali ta nasvet tudi takrat, ko so jih preganjali, zato jih Jehova blagoslavlja.

◻ Nek učitelj je bil vse prej kot naklonjen Jehovovim pričam. Med enim od jutranjih zborov je poklical vse Priče, da stopijo naprej in od njih zahteval, da zapojejo državno himno. Tega niso hotele storiti. Pojasnile so mu, da častijo samo Boga. Učitelj jih je nato poslal ven in jim naročil, da pokosijo travo, medtem ko so ostali nadaljevali s poukom.

Neka odrasla Priča je učitelju odnesla brošuro Šola in Jehovove priče in mu pojasnila, da želimo Jehovove priče ostati nevtralne. Vendar se učitelj o tem ni hotel pogovarjati, pa tudi brošure ni vzel. Za povrh je otoke še ostreje kaznoval.

Mlade Priče so kazen vztrajno prenašale in kosile travo tudi takrat, ko jih učitelj ni nadzoroval. Nekega dne jih je skrit opazoval, kako pridno delajo in pojejo kraljestvene pesmi. To je nanj naredilo takšen vtis, da jih je poslal nazaj v razred in pri tem priznal, da ga je njihovo obnašanje osupnilo. Rezultat? Učitelj zdaj preučuje Biblijo z Jehovovimi pričami!

Prav gotovo so bili ti šolarji blagoslovljeni, ker so bili zvesti Jehovu in njegovim načelom (Pregovori 10:22).

◻ Tudi Ruth s svojimi prijatelji je bila blagoslovljena, ker je zvesto poslušala Jehovovo zapoved, naj ostanemo ločeni od sveta (Janez 17:16). Osemnajstletna Ruth je pri dvanajstih pričela pionirati. Skupaj z ostalimi Pričami je občutila nasprotovanje učiteljskega zbora, ker ni hotela peti državne himne. Učitelj se je hotel pogovoriti z dekličinimi starši. Potem, ko so mu vse razložili s pomočjo brošure Šola, je bil zadovoljen in učenki ni več povzročal težav.

Vendar pa je nekega dne učiteljica, ki je prišla iz Indije, pred celim razredom žalila in kaznovala učenko, ki ni hotela zapeti državne himne. Deklica je srčno zagovarjala svoje verovanje in zato jo je učiteljica odpeljala k ravnateljici. Ko sta prišli, je mlada Priča opazila, da je zraven tudi pomočnica ravnateljice. Na njeno veliko začudenje sta se ravnateljica in pomočnica pričeli smejati. Ravnateljica se je obrnila k učiteljici z besedami: »Gospa, nikar ne skrbite glede teh deklet. Lahko jih ubijete, pa kljub temu ne bodo zapele himne. Ali še niste slišali zanje?« Skupaj s pomočnico sta ji pojasnili, kako zvesto vztrajne in pogumne so Jehovove priče. Ravnateljica se je deklici opravičila za neprijetnosti, ki jih je morala pretrpeti. Nato je dodala: »Vztrajaj v borbi za svoje verovanje. Občudujem tvojo religijo in tvoje pogumno vztrajanje v šoli pa tudi izven nje.« Kasneje se je Priči opravičila tudi učiteljica, ki je prej nasprotovala, in ji povedala, da sedaj razume, da hočejo Priče ostati nevtralne.

Ti otroci so sledili zgledu treh Hebrejcev, ki se niso hoteli pokloniti maliku in niso hoteli oskruniti svoje neoporečnosti do Boga. Za zgled pa so si vzeli tudi Danijela, ki se ni hotel odpovedati molitvam k Jehovu. Ti možje so bili blagoslovljeni, ker so bili zvesti Božjim pravičnim zakonom. (Danijel, 3. in 6. poglavje)