Izpolnili so Jehovovo voljo

Preudarna žena prepreči nesrečo

RAZUMNA žena, poročena z malopridnežem – takšen je bil zakon Abigaile in Nabala. Abigaila je bila »jako razumna [preudarna, NW] in lepega lica«. Nabal pa je bil njeno pravo nasprotje, »neotesanec in hudoben v svojih dejanjih«. (1. Samuelova 25:3) Drama, v kateri je nastopal ta neskladni par, je njuni imeni neizbrisljivo vtisnila v biblijsko zgodovino. Pa poglejmo, kako.

Necenjena usluga

Pisalo se je 11. stoletje pr. n. š. David je bil že maziljen za bodočega izraelskega kralja, toda namesto da bi kraljeval, je bežal. Vladajoči kralj Savel se je namreč trdno odločil, da ga usmrti. David je zato bil prisiljen živeti kot begunec. Nazadnje je skupaj s 600 tovariši našel zatočišče v Paranski pustinji južno od Judeje, proti Sinajski pustinji. (1. Samuelova 23:13; 25:1)

Tam so naleteli na pastirje, ki so delali za Nabala. Ta bogati Kalebov potomec je imel 3000 ovc in 1000 koz. Ovce je strigel v mestu Karmel, ki je ležalo južno od Hebrona in je bilo od Parana oddaljeno mogoče samo kakih 40 kilometrov.a David je s svojimi možmi Nabalovim pastirjem pomagal paziti črede pred tatovi, ki so se potikali po tamkajšnji pustinji. (1. Samuelova 25:14–16)

V Karmelu se je medtem začelo striženje ovc. To je bil praznični dogodek, podobno kot je bila žetev za poljedelca. To je bil tudi čas velike radodarnosti, ko so ovčerejci nagradili tiste, ki so delali zanje. David torej ni bil predrzen, ko je v Karmel poslal deset mož prosit Nabala za hrano in plačilo za vse, kar so storili za njegove črede. (1. Samuelova 25:4–9)

Nabalov odziv pa je bil vse prej kot prijazen. »Kdo je David?« je prezirljivo vprašal. Namignil je, da so David in njegovi možje zgolj pobegli služabniki, in vprašal: »Ali naj vzamem kruh svoj in vodo svojo in meso živinčet, ki sem jih zaklal za strižce svoje, in naj to dam ljudem, za katere ne vem, odkod so?« Ko je David to slišal, je možem dejal: »Vsak si opaši meč!« Kakih 400 mož se je pripravilo na boj. (1. Samuelova 25:10–13)

Abigailina preudarnost

Nabalove žaljive besede so prišle na ušesa njegovi ženi Abigaili. Verjetno ni bilo prvič, da je za Nabala morala poseči vmes kot miritelj. Kakor koli že, Abigaila je takoj ukrepala. Ne da bi mu kaj povedala, je zbrala skupaj stvari, med drugim tudi pet ovc in veliko hrane, ter se odpravila v pustinjo k Davidu. (1. Samuelova 25:18–20)

Ko ga je zagledala, se je pred njim brž spustila na kolena. »Nikar naj se moj gospod ne ozira na tega ničvredneža, na Nabála!« ga je rotila. »Ta blagoslov pa, ki ga je tvoja služabnica prinesla mojemu gospodu, naj se dá mladeničem, ki hodijo za stopinjami mojega gospoda.« In še dodala: »Naj ti to [pripetljaj z Nabalom] ne bo v spotiko in naj ne teži srca mojemu gospodu.« Hebrejska beseda, tu prevedena s »spotiko«, namiguje na nemirno vest. Abigaila je torej Davida posvarila pred prenagljenim ravnanjem, ki bi ga kasneje obžaloval. (1. Samuelova 25:23–31, SSP)

David je Abigailo poslušal. »Blagoslovljena bodi razumnost tvoja in ti bodi blagoslovljena, da si me danes zadržala, da nisem šel prelivat krvi,« ji je dejal. »Ako bi ne bila hitro prišla naproti, gotovo bi ne bil ostal Nabalu do jutranjega svita ne eden moški!«b (1. Samuelova 25:32–34)

Pouk za nas

To biblijsko poročilo odkriva, da nikakor ni narobe, da bogovdana ženska primerno ukrepa, kadar je treba. Abigaila je ravnala proti volji svojega moža, Nabala, vendar je Biblija zaradi tega ne obsoja. Prav nasprotno; hvali jo kot preudarno in razumno žensko. Abigaila je s svojim ukrepanjem v tem nevarnem položaju rešila mnogo življenj.

Žena naj bi na splošno odsevala duha pobožne pokornosti, toda ko gre za pravilna načela, se s soprogom lahko upravičeno ne strinja. Seveda bi si morala prizadevati, da bi ohranila ,krotek in miren duh‘, ter ne bi smela iz same kljubovalnosti, ponosa ali upornosti ravnati neodvisno. (1. Petrov 3:4) Vendar pa pobožna žena ne bi smela nikoli misliti, da mora storiti nekaj, za kar vé, da je skrajno nemodro oziroma v nasprotju z biblijskimi načeli. Pripoved o Abigaili je zares močan dokaz, da nimajo prav tisti, ki trdijo, da Biblija ženske upodablja kot navadne sužnje.

Ta pripoved nam je tudi pouk o samoobvladanju. Pri Davidu se je ta vrlina kdaj pa kdaj pokazala v vsej svoji polnosti. Imel je denimo veliko priložnosti, da usmrti maščevalnega kralja Savla ter si tako z njegovo smrtjo pridobi mir, toda tega ni hotel storiti. (1. Samuelova 24:2–7) Čisto drugače pa je ravnal, ko ga je Nabal tako žaljivo zavrnil, na kar ni bil pripravljen, in je prisegel, da se bo maščeval. To je jasno opozorilo kristjanom, ki si prizadevajo, da ,nikomur ne vračajo hudega za hudo‘. V vseh okoliščinah bi namreč morali upoštevati naslednji Pavlov nasvet: »Če je mogoče, kolikor je v vaši moči, imejte mir z vsemi ljudmi. Ne maščujte se sami, ljubljeni, temuč dajte mesta jezi Božji.« (Rimljanom 12:17–19)

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 15]

Abigaila prinese Davidu darila