Jehova, Bog namena
»Resnično, kakor sem se namenil, tako se zgodi; kakor sem sklenil, tako se izvrši.« (IZAIJA 14:24, EI)
1., 2. Kaj pravijo mnogi o smotru življenja?
VSEPOVSOD se ljudje sprašujejo: »Kakšen je smoter življenja?« Neki zahodni politični voditelj je izjavil: »Veliko več ljudi kot kdajkoli prej sprašuje, ,Kdo sploh smo? Kakšen je naš smoter?‘ «. Ko je neki časopis anketiral mlade ljudi, kaj je smoter življenja, so značilni odgovori bili: »Delati vse, kar si tvoje srce poželi.« »Izživeti vsak trenutek do dna.« »Uživati.« »Imeti otroke, biti srečen in nato umreti.« Mnogi menijo, da je to v življenju vse. Nihče ni govoril o kakšnem dolgoročnem namenu življenja na zemlji.
2 Neki konfucijski učenjak je rekel: »Osnovni pomen življenja najdemo v vsakdanjem človeškem bivanju.« Glede na to se bodo ljudje še naprej rojevali, se 70 ali 80 let trudili in nato umrli ter za večno prenehali obstajati. Evolucijski znanstvenik je povedal: »Lahko sicer hrepenimo po ,višjem‘ odgovoru, toda tega preprosto ni.« Za evolucioniste je življenje pač boj za obstanek, ki ga smrt za vedno konča. Takšni filozofi kažejo brezupen pogled na življenje.
3., 4. Kako na življenjske poglede mnogih vplivajo svetovne razmere?
3 Mnogi dvomijo, da ima življenje smoter, ko vidijo, kako je človekovo življenje polno nadlog. Danes, ko prevladuje mnenje, da je človek dosegel vrhunec industrijskega in znanstvenega napredka, pa je približno milijarda ljudi po svetu hudo bolna ali podhranjena. Zaradi tega umre vsako leto na milijone otrok. Za nameček pa jih v tem dvajsetem stoletju zaradi vojne umre štirikrat več kot v preteklih štiristo letih. Seznam negativnih dejavnikov, kot so zločini, nasilje, zloraba mamil, razbite družine, aids in druge spolno prenosljive bolezni, je vse daljši. Svetovni voditelji za te probleme nimajo rešitve.
4 Glede na takšne razmere je neka ženska izrazila mnenje mnogih: »Nima pomena živeti. Če se dogajajo takšne slabe stvari, potem življenje res ne pomeni veliko.« Starejši mož pa je rekel: »Skoraj vse življenje se že sprašujem zakaj sem tukaj. Tudi če je kakšen smoter, me zdaj to prav nič več ne zanima.« Zaradi žalostnih svetovnih razmer množice ljudi nimajo nobenega pravega upanja za prihodnost, ker ne vedo, zakaj Bog dovoljuje trpljenje.
5. Zakaj so k zmedi, ki zadeva smoter življenja, pripomogle svetovne religije?
5 O smotru življenja si celo verski voditelji niso enotni in so negotovi. Bivši dekan katedrale Sv. Pavla v Londonu je rekel: »Vse življenje sem se krčevito trudil dognati, kakšen je življenjski smoter. . . . Pa mi je spodletelo.« Mnogi duhovniki res učijo, da gredo dobri po smrti v nebesa, slabi pa za večno v ognjeni pekel. Kljub temu nauku, pa človeštvo nadaljuje na zemlji svojo trnovo pot. Če je bil Božji namen, da ljudje živijo v nebesih, zakaj jih potem že na začetku ni ustvaril kakor angele, kot duhovna stvarjenja in jim tako prihranil veliko trpljenja? Tako danes med ljudmi vlada zmeda o tem, kakšen je smoter življenja na zemlji ali pa mišljenje, da življenje sploh nima smotra.
Bog namena
6., 7. Kaj nam Biblija govori o občečloveškem Suverenu?
6 Najbolj razširjena knjiga v zgodovini, Biblija, nam pove, da je Suveren vesolja, Jehova, Bog namena. Odkrije nam, da ima dolgoročen, večen namen s človeštvom na zemlji. Kadar pa se Jehova nekaj nameni, se to gotovo zgodi. Tako kakor dež povzroči, da seme vzklije, pravi Bog, »tako bode beseda moja, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni prazna, temuč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem« (Izaija 55:10, 11). Karkoli Jehova reče, da bo naredil, »tako se izvrši« (Izaija 14:24, EI).
7 Vsemogočnemu Bogu lahko popolnoma zaupamo, da bo izpolnil svoje obljube, ker »ne laže« (Titu 1:2; Hebrejcem 6:18). Kadar reče, da bo kaj storil, je njegova beseda jamstvo, da se bo to tudi zgodilo. Tako je, kakor bi bilo že izvršeno. Sam izjavlja: »Jaz sem Bog, in drug nobeden, pravi Bog, in nihče mi ni enak; ki oznanjam od začetka konec in od davnine, kar se še ni zgodilo; ki pravim: moj sklep se uresniči, vse, kar mi je po volji, spolnim; . . . Kakor sem rekel, tako izvršim, kakor sem sklenil, tako storim.« (Izaija 46:9-11, EI)
8. Ali lahko tisti, ki iskreno želijo spoznati Boga, ga tudi najdejo?
8 Še več, Jehova »noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja« (2. Peter 3:9). Zato želi, da bi vsi zvedeli zanj. Prerok Azarija je rekel: »Če ga [Boga] boste iskali, se vam bo dal najti. Če pa ga boste zapustili, vas bo zapustil.« (2. kroniška 15:1, 2, EI) Tisti, ki torej iskreno želijo spoznati Boga in njegove namene, bodo tega spoznanja gotovo deležni, če bodo prizadevno iskali Boga.
9., 10. a) Kaj je bilo priskrbljeno tistim, ki želijo spoznati Boga? b) Kaj nam preiskovanje Božje besede omogoča?
9 Kje ga iskati? Za iskrene iskalce je Bog priskrbel svojo besedo Biblijo. S svojim svetim duhom, dejavno silo s katero je ustvaril že vesolje, je vodil zveste može, in napisali so nam vse potrebno o njegovih namenih. Apostol Peter, na primer, za biblijsko prerokovanje pravi: »Zakaj prorokovanje ni nikdar prišlo po volji človeški, temuč od Boga so govorili ljudje, kakor jih je vodil sveti Duh.« (2. Peter 1:21) Apostol Pavel je podobno izjavil: »Vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti, da bode popoln človek Božji, docela pripraven za vsako dobro delo.« (2. Timoteju 3:16, 17; 1. Tesaloničanom 2:13)
10 Upoštevaj: Božja beseda nam omogoča, da smo ,popolni . . ., docela pripravni‘, ne pa delno ali nepopolno. Omogoča nam, da se prepričamo kdo je Bog, kakšni so njegovi nameni in kaj zahteva od svojih služabnikov. To pa se od knjige, napisane od Boga, tudi pričakuje. Natančno spoznanje o Bogu lahko torej dobimo samo iz nje (Pregovori 2:1-5; Janez 17:3). Tako »ne bodemo več deca in nas ne bo semtertja metala in gonila vsaka sapa nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi, po prekanjenosti za zvito zapeljevanje.« (Efežanom 4:13, 14) Psalmist je pravilno izrazil: »Svetilo nogi moji je beseda tvoja [Božja] in stezi moji luč.« (Psalm 119:105)
Postopno razodetje
11. Kako je Jehova razodeval svoje namene človeštvu?
11 Jehova je svoje namene z zemljo in ljudmi razkril že ob nastanku človeške družine (1. Mojzesova 1:26-30). Toda naša prva starša sta zavrnila Božjo vrhovnost, zato se je človeštvo znašlo v duhovni temi in smrti (Rimljanom 5:12). Bili pa so tudi takšni, ki so mu želeli služiti in Jehova je to tudi predvidel. Zato je skozi stoletja zvestim služabnikom postopoma razodeval svoje namene. Občeval je na primer z Enohom (1. Mojzesova 5:24; Juda 14, 15), Noetom (1. Mojzesova 6:9, 13), Abrahamom (1. Mojzesova 12:1-3) in Mojzesom (2. Mojzesova 31:18; 34:27, 28). Božji prerok Amos je napisal: »Kajti Gospod Jehova ne stori ničesar, da bi ne razodel skrivnosti svoje služabnikom svojim, prorokom.« (Amos 3:7; Daniel 2:27, 28)
12. Kako je Jezus še bolj osvetlil Božje namene?
12 Približno 4000 let po uporu v Edenu, ko je bil na Zemlji Božji sin Jezus Kristus, pa je bilo razodeto še več podrobnosti o Jehovovih namenih. To še posebno velja za njegov namen, ustanoviti nebeško kraljestvo, ki bo vladalo zemlji (Daniel 2:44). Kraljestvo je bilo tema Jezusovega poučevanja (Matevž 4:17; 6:10). Jezus in njegovi učenci so učili, da bo pod kraljestvom izpolnjen Božji prvotni namen z zemljo in človeštvom. Zemlja bo spremenjena v raj, naseljen s popolnimi ljudmi, ki bodo večno živeli (Psalm 37:29; Matevž 5:5; Lukež 23:43; 2. Petrov 3:13; Razodetje 21:4). Poleg tega pa so Jezus in njegovi učenci tudi prikazali, kako bo v novem svetu, ko so delali čudeže, za katere jih je pooblastil Bog (Matevž 10:1, 8; 15:30, 31; Janez 11:25-44).
13. Kaj se je v zvezi z Božjim občevanjem z ljudmi spremenilo ob binkoštih 33. n. š.?
13 Ob binkoštih 33. n. š., petdeset dni po Jezusovi ustajenje, je bil izlit Božji duh na občino Kristusovih sledilcev. Ta je kot Jehovovo zavezno ljudstvo nadomestila nezvesti Izrael (Matevž 21:43; 27:51; Dejanja apostolov 2:1-4). Bog je z izlitjem svetega duha ob tej priložnosti dokazal, da bo od takrat naprej resnice o svojih namenih razodeval po tem novem zastopniku (Efežanom 3:10). V prvem stoletju n. š. je bil torej postavljen organizacijski temelj krščanske občine (1. Korinčanom 12:27-31; Efežanom 4:11, 12).
14. Kako lahko iskalci resnice prepoznajo pravo krščansko občino?
14 Iskalci resnice lahko današnjo pravo krščansko občino prepoznajo po njenem doslednem dokazovanju Božje najvidnejše lastnosti, ljubezni (1. Janezov 4:8, 16). Bratovska ljubezen je zares razpoznavno znamenje pravega krščanstva. Jezus je namreč rekel: »V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« »Moja zapoved je ta, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.« (Janez 13:35; 15:12) Svoje poslušalce je še spomnil: »Vi ste prijatelji moji, ako delate, kar vam ukazujem.« (Janez 15:14) Božji pravi služabniki so torej tisti, ki živijo po zakonu ljubezni. Nimajo ga le na jeziku, saj »je vera brez del mrtva« (Jakob 2:26, EI).
Razsvetljenje
15. V kaj so lahko Božji služabniki prepričani?
15 Jezus je napovedal, da bo krščanska občina v zvezi z Božjimi nameni sčasoma postajala vse bolj razsvetljena. Svojim sledilcem je obljubil: »Tolažnik pa, sveti Duh, ki ga pošlje Oče v imenu mojem, on vas bo vse učil.« (Janez 14:26) Rekel je še: »In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Matevž 28:20) Resnica o Bogu in njegovih namenih je tako med Božjimi služabniki vse bolj razsvetljena. Da, »pravičnikov pot je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do popolnega dne.« (Pregovori 4:18)
16. Kaj nam naše duhovno razsvetljenje pove o tem, kje smo v zvezi z Božjimi nameni?
16 Danes duhovna luč sveti bolj kot kdajkoli prej, saj živimo v času, ko se mnoge biblijske prerokbe izpolnjujejo ali pa se približujejo izpolnitvi. To nam dokazuje, da smo v »zadnjih dneh« te hudobne stvarnosti. Živimo v obdobju, imenovanem ,konec sveta‘, kateremu bo sledil Božji novi svet (2. Timoteju 3:1-5, 13; Matevž 24:3-13). Kot je napovedano po Danielu, bo Božje nebeško kraljestvo kmalu »razdrobilo in pokončalo . . . vsa ta kraljestva [ki zdaj obstajajo], samo pa bo obstalo na veke«. (Danijel 2:44, EI)
17., 18. Katere veličastne prerokbe se zdaj izpolnjujejo?
17 Med prerokbami, ki se sedaj izpolnjujejo, je tudi prerokba, zapisana v Matevževem evangeliju štiriindvajsetem poglavju štirinajsti vrstici, kjer Jezus pravi: »In ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« Milijone Jehovovih prič po vsem svetu oznanjuje kraljestvo. Vsako leto pa se jim pridružijo še stotisoči. To je v skladu s prerokbo iz Izaije 2:2, 3, ki pravi, da bodo »v poslednjih dneh« tega hudobnega sveta, ljudje iz mnogih narodov prišli k Jehovovemu pravemu čaščenju, in Bog ,jih bo učil o potih svojih, oni pa bodo hodili po stezah njegovih‘.
18 Kot je bilo napovedano v Izaiju 60. poglavju, 8. vrstici, se ti novi zgrinjajo k Jehovovemu čaščenju »kakor . . . oblak«. Dvaindvajseta vrstica še dodaja: »Iz najmanjšega jih bode tisoč, iz šibkega mogočen narod. Jaz GOSPOD pospešim to ob svojem času.« Dokazi kažejo, da je ta čas sedaj. Ti novi so lahko prepričani, da ko se pridružijo Jehovovim pričam, sodelujejo s pravo krščansko občino.
19. Zakaj lahko rečemo, da tisti, ki se družijo z Jehovovimi pričami, prihajajo v pravo krščansko občino?
19 Zakaj lahko to z gotovostjo rečemo? Zato, ker so ti novi, skupaj z milijoni, ki so že v Jehovovi organizaciji, predali svoja življenja Bogu in izpolnjujejo njegovo voljo. To pa vključuje živeti po zakonu pobožne ljubezni. Ti kristjani so to dokazali s tem, da so ,prekovali meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; in se več ne učijo bojevati‘ (Izaija 2:4). Vse Jehovove priče po svetu so to storile, ker imajo dejavno ljubezen. To pomeni, da ne bodo nikoli šli z orožjem drug proti drugemu, niti proti komurkoli. Po tem izstopajo, drugačni so od svetovnih ver (Janez 13:34, 35; 1. Janezovo 3:10-12, 15). Ne zapletajo se v ločevalni nacionalizem, saj sestavljajo svetovno bratovščino, spojeno z ljubeznijo, »ki je popolnosti vez« (Kološanom 3:14; Matevž 23:8; 1. Janezovo 4:20, 21).
Večina noče spoznati
20., 21. Zakaj je velika večina človeštva v duhovni temi (2. Korinčanom 4:4; 1. Janezovo 5:19)?
20 Medtem ko med Božjimi služabniki vse bolj sveti duhovna luč, pa drugo zemeljsko prebivalstvo tone v vse gostejšo duhovno temo. Ne poznajo Jehova niti njegovih namenov. Božji prerok je opisal ta čas, ko je rekel: »Kajti glej, tema pokriva zemljo in mrak narode.« (Izaija 60:2) Tako je zato, ker ljudje ne kažejo iskrenega zanimanja za to, da bi se učili o Bogu, niti si ne prizadevajo, da bi mu ugajali. Jezus je rekel: »Sodba je pa to, da je luč prišla na svet, ali ljudje so bolj ljubili temo nego luč: zakaj njih dela so bila hudobna. Vsak namreč, kdor dela hudobno, sovraži luč in ne hodi k luči, da se ne karajo dela njegova.« (Janez 3:19, 20)
21 Takšni se ne bodo iskreno zanimali za spoznanje Božje volje. Namesto tega se osredinijo na izpolnjevanje svoje volje. Ker se ne zmenijo za Božjo voljo, pa se izpostavljajo nevarnosti, saj Njegova beseda izjavlja: »Kdor odvrača uho svoje, da ne sliši postave, tudi molitev njegova je gnusoba.« (Pregovori 28:9) Posledice svoje izbire bodo nosili sami. Apostol Pavel je napisal: »Ne motite se, Bog se ne da zasmehovati; kajti kar človek seje, to bo tudi žel.« (Galatom 6:7)
22. Kaj delajo danes množice, ki želijo spoznati Boga?
22 Kljub temu pa obstajajo množice, ki želijo spoznati Božjo voljo, ki iskreno iščejo Boga in se mu bližajo. V Jakobovem listu 4:8 piše: »Približajte se Bogu, in približa se vam.« Jezus o takšnih pravi: »Kdor pa dela resnico, hodi k luči, da se razodenejo dela njegova, ker so v Bogu storjena.« (Janez 3:21) Kakšno sijajno prihodnost je namenil Bog tistim, ki hodijo k luči! Naslednji članek bo obravnaval te navdušujoče obete.
Kako bi odgovoril?
◻ Kaj pravijo mnogi o smotru življenja?
◻ Kako se je Jehova razodel kot Bog namena?
◻ Do kakšnega velikega razsvetljenja je prišlo v prvem stoletju n. š.?
◻ Kako se lahko danes prepozna pravo krščansko občino?