4. POGLAVJE
Jeza se je končala z umorom
Adam in Eva sta, potem ko sta morala zapustiti edenski vrt, imela veliko otrok. Njun prvi sin, Kajn, je prideloval sadje in zelenjavo, njun drugi sin, Abel, pa je pasel ovce.
Nekega dne sta Kajn in Abel prinesla Jehovu vsak svojo daritev. Ali veš, kaj je daritev? To je darilo, ki ga daš Bogu. Jehova je bil z Abelovo daritvijo zadovoljen, s Kajnovo pa ne. Kajn se je zaradi tega zelo razjezil. Jehova ga je opozoril, kaj se lahko zgodi, če se ne bo nehal jeziti. Iz jeze bi Kajn lahko naredil nekaj slabega. Ampak Kajn ga ni poslušal.
Nekega dne je Kajn Abelu rekel: »Pridi, greva malo na polje.« Ko sta bila sama na polju, je napadel svojega brata Abela in ga ubil. Kako je Jehova ukrepal? Kajna je kaznoval tako, da ga je poslal daleč stran od njegove družine. Prepovedal mu je, da se še kdaj vrne.
Kaj se naučimo iz tega? Kadar stvari ne gredo tako, kot mi mislimo, da bi morale, se mogoče pričnemo jeziti. Kaj naj bi naredili, če začutimo, da postajamo vse bolj jezni, ali pa če nas drugi opozorijo, ko opazijo našo jezo? Takrat ne bi smeli pustiti, da bi jeza prevzela nadzor nad nami, ampak bi se morali takoj spremeniti in jo nadzorovati.
Abel je imel rad Jehova in je delal to, kar je prav, zato ga ima Jehova v svojem spominu. Ko bo spremenil zemljo v raj, bo Abela obudil v življenje.
»Najprej se s svojim bratom pobotaj, nato pa se vrni in daruj svoj dar.« (Matej 5:24)