O le ā ua Faailoa Mai i Mea o le Natura?
“Seʻi fesili atu ia i manu lalata, ona latou faatonu mai lea o oe; e faapea foʻi manufelelei o le lagi, ona latou taʻu mai lea iā te oe. Pe ia e tautala atu i le laueleele, ona ia faatonu mai lea o oe; e faailoa mai foʻi e iʻa o le sami iā te oe.”—IOPU 12:7, 8.
NA AʻOAʻOINA e saienitisi ma inisinia i tausaga talu ai nei le tele o mea mai i laau ma manu. Na latou suʻesuʻeina ma kopi mai fausaga o mea eseese o le foafoaga, lea e taʻua o le biomimetics, ma taumafai e fausia ai nisi oloa fou ma faaleleia le faaaogāina o masini. A o iloilo faaaʻoaʻoga nei, ia fesili ifo, ʻO ai e tatau ona viiviia i nei fausaga?’
Lesona e Aʻoaʻoina Mai i ʻApaʻapa o le Tafolā
O le ā ua aʻoaʻoina e se tagata e fausia vaalele mai i le ituaiga tafolā e taʻua o le humpback? O le mamafa o lenei tafolā pe a telē, e 30 tone e pei o le mamafa o le uta a se loli ma e malō lona tino ma ona ʻapaʻapa tetelē e pei o ni apaʻau. E 40 futu le umī ma e mataʻina le vave o lana gaoioi i lalo o le vai. Mo se faataʻitaʻiga, pe a suʻe ana meaʻai, e mafai ona aau faataamilomilo ma feula mai putaputa e tai pei o se upega e 1.5 mita le lautele, e siʻo ai le ʻau iʻa. Pe a iai le tele o iʻa i totonu o le liʻo o putaputa, ona oso aʻe lea i luga ma ʻai uma nei iʻa.
O le vaega e pito sili ona maofa ai le ʻau suʻesuʻe, o le malō o lona tino ae faigofie ona fegauiaʻi. Na iloa mai i a latou suʻesuʻega, o le māfuaaga e faigofie ai ona fegauiaʻi, o ona ʻapaʻapa. E talatala le pito i luma o ona ʻapaʻapa, e tai pei o ʻapaʻapa o le vaalele ae maʻai. E laina faasolosolo ai patupatu e taʻua o tubercles.
Pe a maulu i le sami, e mafai e nei patupatu ona faaopeopea ma masau ai le alu a le tafolā. E faapefea? Ua faamatalaina e le tusi o le Natural History, o nei patupatu e mafai ai ona televave ma sologa lelei ai le apatā a ʻapaʻapa o le tafolā i le vai, e oo lava i le taimi e ea ane ai i soo se itu. Pe ana faapea e leai ni patupatu i ona ʻapaʻapa, e faigatā ona ea aʻe, liliu pe opeopea foʻi le tafolā i le vai.
O ā ni iʻuga aogā o nei suʻesuʻega? Ua iloa ai o ʻapaʻapa o vaalele ia e kopi mai i ʻapaʻapa o tafolā, e tau lē toe manaʻomia ai nisi ʻapaʻapa po o nisi auala faainisinia e faaopeopea ai le vaalele. O nei ʻapaʻapa e saogalemu ma faigofie ona faaleleia. Ua taʻua e se inisinia vaalele e igoa iā John Long, e talitonu “e iai se aso lata mai o le a faaaogā ai e vaalele uma le fausaga mai i patupatu o ʻapaʻapa o le tafolā.”
Apaʻau o le Gogosina
Ua leva ona faataʻitaʻi le faiga o ʻapaʻapa o le vaalele, i apaʻau o manulele. Ae talu ai nei, ua faaleleia atili le auala e kopi mai ai e inisinia apaʻau o manulele. Ua lipotia mai e le mekasini o le New Scientist, “ua fausia e le ʻau suʻesuʻe mai le Iunivesite o Florida se tamaʻi vaalele faatonutonu, e faataʻitaʻi mai ai le tomai o le gogosina e mafai ona faaopeopea, faapalasi i le sami ma vave ona toe ea aʻe i luga.”
E mafai e le gogosina ona faia ni gaoioiga mataʻina i luga o le ʻea, ona o le auala e feminoiaʻi ai sooga o ona apaʻau ma tauau pe a apatā. Ua taʻua i le mekasini, ina ia faataʻitaʻi i le auala e feminoiaʻi ai apaʻau o le gogosina, “ua fausia ai se tamaʻi afi ina ia mafai ona gaoioi le tele o fasi uʻamea lea e fausia aʻe ai le ʻapaʻapa o lenei vaalele e 24 inisi lona telē.” O lenei fausaga atamai o ʻapaʻapa, ua mafai ai e lenei tamaʻi vaalele ona faaopeopea ma faigofie ona lele i le va o ni fale tetele. Ua mananaʻo le vaega o vaalele tau a Amerika e fausia se ituaiga vaalele faapea, e saʻilia ai vailaau po o meatau i aai tetele.
Vae o le Pili Moo
E tele foʻi mea e aʻoaʻoina e tagata mai manu o le fanua. Mo se faataʻitaʻiga, e mafai e le tamaʻi pili moo ona totolo i puipui o fale ma pipii i fāʻalo ae ū mai lalo lona ulu. E oo lava i taimi o le Tusi Paia, na taʻua ai lenei foafoaga i lona tomai uigaese. (Faataoto 30:28) E faapefea ona iai i le pili moo lenei ituaiga tomai?
O le māfuaaga e mafai ai ona pipii le pili e oo lava i se tioata lamolemole, ona o ni mea e pei ni lauulu e iai i ona alofivae. E leai ni kelū i ona vae, ae e iai ni malosiaga itiiti e taʻua o le van der Waals, lea e mafai ai ona pipii ona vae i soo se mea lamolemole. E masani ona faamalosia e le kalave nei malosiaga. O le māfuaaga lea e lē mafai ai e le tagata ona pipii i se puipui pei o le pili moo, ona e leai ni malosiaga faapea i ona lima. Ae faitau afe lauulu ia e i vae o le pili moo, lea e mafai ai ona pipii i le puipui ma mafai ai ona ia tauave le mamafa o lona tino.
E faapefea ona aogā lenei saʻiliʻiliga? Ua faia e tagata se ituaiga o mea faapipii e tai pei o le Velcroa lea e kopi mai i vae o le pili moo po o mea o le natura. Ua sii mai i le mekasini The Economist se faamatalaga a se tagata suʻesuʻe e faapea, o mea e faia mai i “mea faapipii lea e kopi mai vae o le pili moo,” e mafai ona faaaogā i “togafitiga faafomaʻi ia e lē mafai ona faaaogā ai mea faapipii e iai vailaau.”
O Ai e Tatau Ona Viiviia i Nei Mea?
I le taimi lenei, o loo taumafai le National Aeronautics and Space Administration e fausia se masini (robot) e savali pei o le akarava. Ua fausia e inisinia i Finilani se masini eli palapala e ono ona vae pei o se iniseti telē, e mafai ona aʻe i mea maualuluga. Ua suʻi e nisi ni fele teuteu i ʻie, e kopi mai i foliga o le fua o se paina pe a matala pe momoe. Ua fausia e fale fai taavale se fausaga o se taavale, e kopi mai i foliga o le iʻa e taʻua o le boxfish. Ua taumafai tagata e fausia se talita e māmā ae malō, e pei o le malō o le atigi o le figota e taʻua o le abalone.
Ua tele metotia ua mafai ona maua e tagata suʻesuʻe mai mea o le natura, ma ua latou faamauina le faitau afe o faamatalaga eseese e faatatau i nei mea. Ua taʻua i le mekasini The Economist, e mafai ona faaaogā e saienitisi nei faamaumauga o faamatalaga e suʻe ai “le auala e toe faaleleia ai mea na latou gaosia.” O lenei vaega o faamaumauga o faamatalaga, e taʻua o le “biological patents”. E masani lava o le tagata na te teuina nei faamaumauga, o sē po o se kamupani na muamua mauaina lea metotia fou pe na fausia se masini fou. E tusa ai o nei faamaumauga, ua taʻua i le mekasini The Economist e faapea: “O fausaga mai i mea o le natura ma faamaumauga o faamatalaga, (biological patents) ua faamatilatila mai ai e tagata suʻesuʻe, o le puna autū o nei faamatalaga uma, e mai i mea o le natura.”
E faapefea ona iai i mea o le natura nei metotia ofoofogia? E manatu le toʻatele o tagata suʻesuʻe, o nei fausaga mataʻina ia e i mea o le natura, e māfua mai ona ua faitau miliona tausaga o faasolosolo ona suia e le evolusione mai i se isi mea, seʻia oo ina maua nei fausaga. Ae e ese mai ai manatu o nisi tagata suʻesuʻe. Na tusi Michael Behe o se saienitisi e suʻesuʻeina meaola ninii i le The New York Times i le 2005 e faapea: “O fausaga [o mea o le natura] ua faamaonia ai lenei manatu faigofie: afai e foliga, savali ma tagi e pei o se pato, e mafai ona tatou faapea atu o le pato, e tusa pe tatou te lē o mautinoa.” O le ā le uiga o lana faamatalaga? “Aua nei vave faia se faaiʻuga i mea ua vaai i ai, e aunoa ma le faamautinoa muamua.”
O le mea moni e tatau ona viiviia le inisinia na fausia le ʻapaʻapa o le vaalele lea e sili atu ona saogalemu ma aogā. E faapena foʻi ona viiviia le tagata na ia faia le mea faapipii e tele ona aogā, o se ofu e fetaui lelei, po o se fausaga e sili ona lelei o se taavale. O se tagata e na te kopi maia se fausaga a le isi tagata e aunoa ma le faailoaina atu o lē ana le fausaga, e vaai iai o sē e solitulafono.
Pe e talafeagai la i nei tagata suʻesuʻe ua aʻoaʻoina lelei, o ē o loo faaaogāina faamatalaga o mea o le natura e toe faaleleia ai mea na latou fausia, ona faapea mai o nei metotia uma e mai i le evolusione? Afai e manaʻomia se tufuga tomai e fausia se mea e kopi mai i le fausaga o se isi mea, e faapefea la le fausaga o le mea na kopi mai ai? O ai moni lava la e tatau ona viiviia? O le tusiata tomai, po o le tagata aʻoga o loo faaaʻoaʻo i lona tomai?
Se Faaiʻuga Talafeagai
O le iloiloina ma le faaeteete o fausaga o mea o le natura, ua ioe ai le toʻatele o tagata faatasi ma manatu o le faisalamo o lē na tusi: “Ua matuā tele lava au galuega! Ua e faia ia mea uma i le atamai. Ua tumu foʻi le lalolagi i mea na e faia.” (Salamo 104:24) E faapena foʻi le manatu o Paulo o le isi Tusitala o le Tusi Paia, na ia tusi: ʻAuā o uiga lē vaaia [o le Atua], ua vaaia lava ia talu ona foafoaina le lalolagi, ona ua mafai ona vaaia i mea na faia, e oo foʻi i lona mana e faavavau ma lona tulaga o le Atua.’—Roma 1:20.
Peitaʻi, e toʻatele tagata lotofaamaoni e faaaloalo i le Tusi Paia ma talitonu i le Atua, e lē talitonu na faaaogā e le Atua le evolusione e foafoaina ai mea ofoofogia o le lalolagi. Ae o le ā o loo aʻoaʻo mai e le Tusi Paia?
[Faaopoopoga i lalo]
a O le Velcro o se ituaiga o mea faapipii e kopi mai lona faiga i fua o le laau o le burdock.
[Faamatalaga faaopoopo]
E faapefea i mea o le natura ona maua mai ai metotia aogā?
[Faamatalaga faaopoopo]
O ai o loo iai faamatalaga uma o mea o le natura?
[Pusa/Ata]
Afai e manaʻomia se tufuga tomai e fausia se mea e kopi mai i le fausaga o se isi mea, e faapefea la le fausaga o le mea na kopi mai ai?
O le fausaga o lenei vaalele o loo kopi mai i apaʻau o se gogosina
E lē taitai palapalā vae o le pili moo, e lē lona ona tulaga vae, e pipii i soo se mea, sei vaganā ai mea e faia mai i le Teflon, e faigofie foʻi i ona vae ona pipii i se mea ma aveese. O loo taumafai tagata suʻesuʻe e fausia ni mea e pei o vae o le pili moo
O se taavale e mataʻina ma maulalo e kopi mai lona fausaga i le iʻa e igoa o le boxfish
[Ē Ana le Ata]
Vaalele: Kristen Bartlett/University of Florida; vae o le pili moo: Breck P. Kent; box fish ma le taavale: Mercedes-Benz USA
[Pusa/Ata]
FOAFOAGA ATAMAMAI
O le tele o manu ua “fananau mai ma lo latou atamai” e malaga ai i soo se vaega o le Lalolagi. (Faataoto 30:24, 25) Seʻi iloilo ni faaaʻoaʻoga se lua.
◼ Le Auala e Feoaʻi ai Loi E faapefea ona iloa e loi le auala e toe foʻi ai i o latou faamoega, pe a ō e suʻe a latou meaʻai? Ua iloa e tagata suʻesuʻe i Peretania, e faaaogā e le loi se vailaau manogi mai lona tino e taʻua o le pheromones, e iloa gofie ai le auala e toe foʻi ai. Ae o nisi loi e iai le tomai faamatematika e fua ai le mamao (geometry) ina ia faigofie ai ona maua le auala e toe foʻi ai i o latou faamoega. Mo se faataʻitaʻiga, ua taʻua i le mekasini New Scientist, o loi e taʻua o le pharaoh, “e latou te faailoga le auala pe a ō ese mai le latou faamoega, ona ō lea i ni magāala se lua e pe a o le 50 i le 60 tikeri le va o auala e lua.” O le ā le mea e mataʻina ai lea auala? Pe a toe foʻi le loi i lona faamoega ma tau atu i se magāala, e vave lava ona iloa le auala saʻo e alu i ai. Ua taʻua e lenei mekasini, “o le tomai faamatematika o loo iai i le loi (geometry) e māfua ai ona lelei le auala e feoaʻi ai, aemaise lava foʻi pe a savavali i se auala e tasi ae eseese itu e agaʻi i ai. E faaitiitia ai foʻi le malosi alu vale o loi taʻitasi, pe a sesē le itulagi e agaʻi i ai.”
◼ Tapasā a le Manulele O le tele o manulele e faimalaga i se ala saʻo mai se mea mamao i soo se ituaiga tau. E faapefea? Ua taʻua e tagata suʻesuʻe, e mafai e manulele ona iloa le malosiaga faamaneta o le eleele. Peitaʻi, taʻua i le mekasini o le Science, “e eseese ave o malosiaga faamaneta i isi nofoaga mai isi nofoaga, ma e lē o taimi uma e taunuu ai i le itu i mātū.” E faapefea la ona faatumauina le ala saʻo e felelei ai manu? E fetuunaʻi ma le saʻo e le manulele lona tapasā e fua i le goto atu o le la i afiafi taʻitasi. Talu ai e eseese tulaga e goto ai le la e fua i le itulagi ma tau, ua taʻua i le mekasini o le Science, e manatu tagata suʻesuʻe atonu e mafai e le manulele ona fetuunaʻi lona tapasā, ona “e iai i le manulele le tomai e iloa ai taimi o le tausaga.”
O ai na faapolokalameina le loi ma le tomai e iloa ai fua faamatematika? O ai na tuuina i le manulele le tapasā e lele ai, le tomai e iloa ai taimi, ma le tomai e faavasega ai le itulagi e malaga i ai? Pe na māfua mai i le evolusione? Pe e iai Sē na foafoaina?
[Ē Ana le Ata]
© E.J.H. Robinson 2004