Pe o se Gaoi Moni?
O ABIODUN sa avea o se tautua sinia i se faletalimalo tele i Nigeria. A o ia tapunia le vaega o le faletalimalo sa faia ai se taumafataga i se tasi po, na ia maua ai se ʻato tupe o loo iai le aofaiga o le tupe e $1,827, tālā Amerika. Na ia toe faafoiina le tupe e aunoa ma le faatuai, lea na mulimuli ane aveina e lē e ona le ʻato, o se mālō o le faletalimalo. Na faaluaina le siitia o le tulaga o Abiodum o se taui na avatu e le pulega o le faletalimalo, ma na avatu foi ia te ia le taui mo le “tagata faigaluega e silisili ona lelei o le tausaga.” Na tauia foi o ia e lē e ona le tupe.
Na faasalalauina e le Quality, o se mekasini a lea atunuu le tala, ma faaigoa ai Abiodum o se “Samaria Agalelei.” Ina ua fesiligia e le Quality pe sa tofotofoina o ia ina ia tuu le tupe ma ia, na faapea atu Abiodun: ‘O aʻu o se tasi o Molimau a Ieova. O lea, afai ou te mauaina se mea e lē o saʻu mea totino, ou te toe faafoiina i lē e ana.’
Na taufaiofo le toatele o tagata o le nuu i le faaalia e Abiodun o le faamaoni. Na matuā faafiafiaina foi aumea Molimau a Abiodun ona o le mea na tupu, ae sa leʻi faateia ai i latou. I le lalolagi aoao, ua lauiloa ai Molimau a Ieova mo lo latou faamaualugaina o mataupu silisili. E aofia ai le faamaoni i na uiga; o se uiga autū, o se vaega e matuā tāua o le Faa-Kerisiano moni.
Ae peitai, o nisi tulaga e foliga mai ai ua faigata ai ona iloa se eseesega i le va o le po o le ā le faamaoni, a o le ā foi le lē faamaoni. Manatunatu i lenei tulaga. O Festus, o lē sa vaaia tupe o meaalofa a se faapotopotoga o Molimau a Ieova i Aferika i Sisifo, sa oo i se tulaga na matuā manaomia ai lava le tupe.a Sa faapea atu le fomai e ao ona faia se taotoga fita o lana avā e aunoa ma le faatuai. Na faatonuina e le falemai le totogi muamua atu o le ʻafa o le tupe.
Sa leai se tupe a Festus. Ina ua faatoai atu o ia i nisi o tagata mo se tupe e aitalafu, sa teena o ia. Ona ia mafaufau loa lea i le tupe o loo ia vaaia ma faapea ifo, ‘Pe o se mea tatau mo aʻu le tuu o laʻu avā ia oti, a o lea e mafai ona ou faia se mea e taofia ai? Aisea e lē “aitalafu” mai ai le tupe a le faapotopotoga? E mafai ona ou toe faafoia le tupe pe afai e toe totogi mai e nisi tagata aʻu tupe o loo latou aitalafuina.’
Na faaaogā e Festus le tupe lena e lē o sana tupe e totogi ai le falemai. Pe sa saʻo lana mafuaaga? Pe sa talafeagai lana gaoioiga e tusa ai ma le tulaga o le faalavelave faafuasei na la fesagai?
O le Tupe a Ai?
I le iloiloina o nei fesili, seʻi o tatou autaluina puupuu ni nai manatu e faatatau i le puna ma le fuafuaga o le tupe e pei ona aveina e Festus. O tupe e aumai mai meaalofa tauofo na faia e sui o le faapotopotoga, o ē e mananao e faaauilumaina le tapuaiga mamā a Ieova. (2 Korinito 9:7) E lē faaaogāina e fai ai ni totogi, talu ai e leai se tagata e totogia mo ni a latou galuega o loo fai i le faapotopotoga. I le tuufaafeagai, o tupe o meaalofa tauofo, e faaaogā faapitoa lava e faia ma tausia ai le nofoaga o loo faia ai sauniga, e masani lava o le Maota o le Malo. Ua saunia e lenei mea se nofoaga talafeagai ma malupuipuia lelei mo tagata—o ē talavou ma ē matutua, ē mauoa ma ē matitiva,—e mafai ona potopoto ai mo aʻoaʻoga faale-Tusi Paia.
O ai e ana le tupe? E ā le faapotopotoga atoa. E leai se tagata e toatasi i le faapotopotoga e fuafuaina pe e faapefea ona faaaogā le tupe. A o faafoeina e toeaina le faasologa o mea e totogi mo tupe faaalu masani a le faapotopotoga, pe a manaomia se tupe e totogi ai se mea e lē masani ai, e faailoa mai e toeaina le mataupu i le faapotopotoga atoa mo se faamaoniga.
Aitalafu po o le Ave Faagaoi?
Ona o lana fuafuaga e toe totogi le tupe i le vave e mafai ai, na manatu ai Festus o lana gaoioiga o se aitalafu. Ae peitai, o loo faaaogā e le Webster’s New Dictionary of Synonyms isi upu e tusa ai ma le “aveina ma aveesea faananā se mea totino a se tasi po o le aunoa ma lona iloaina, ma e masani lava e aunoa ma lona loto i ai.” O upu o le “gaoi” ma le “faomea.” Na ave e Festus le tupe e aunoa ma se faatagaga po o se pule, ma e ā le faapotopotoga. Ioe, sa agasala o ia i le gaoi. O ia o se gaoi.
O le mea moni, e iai matuia po o lē matuia o le tauleagaina o i tua o faanaunauga e gaoi. E mafai ona tatou iloa lena mai le faaaoaoga a Iuta le Sekara, o lē na tausia tupe na maua e Iesu ma aposetolo faamaoni. Ua faapea mai le Tusi Paia: “O ia [o Iuta] o le gaoi, ua ia te ia foi le ete, ma na tauave mea na fafao ai.” (Ioane 12:6) I le uunaia e le loto ua leaga ma le matapeapea tele, na matuā faaleagaina atoatoa ai Iuta. Mulimuli ane, na goto atu ai i le faalataina o le Alo o le Atua—mo tupe ario e 30.—Mataio 26:14-16.
Ae peitai, o Festus, sa uunaia o ia e le manatu mamafa mo lana avā maʻi. Pe o le uiga ea o lenei mea e faapea e lē matuuaia o ia? E matuā leai lava. Manatu i le mea ua fai mai ai le Tusi Paia e uiga i le gaoi ona o se manaoga faafuasei: “E le inosia le gaoi pe a gaoi o ia e tali ai lona manava, ina ua fia ʻai; a e a maua o ia, ona taui atu lea e ia e taifitu; na te avatu ai oloa uma o i lona fale.” (Faataoto 6:30, 31) I nisi faaupuga, pe a maua, e tatau i lē ua gaoi ona fesagai ma faasalaga atoatoa o le tulafono. E tusa ai ma le Tulafono tau Mose, sa tatau ona totogi atu e le gaoi e tusa ma lana solitulafono. O lea, na i lo o le uunaia atili ia gaoi po o le faia o ni faamolemolega, ua lapatai mai le Tusi Paia e tusa lava po o ni tulaga faafuasei, e mafai lava ona iu le gaoi i le leiloa ai o mea totino, tauvalea, ma o le mea e sili ona matuia, e leiloa ai le faamaoniga a le Atua.
I le avea ma Molimau a Ieova, e tatau lava i Kerisiano moni uma, ae maise i latou ua iai avega tauave i le faapotopotoga ona “le mataʻuleagaina.” (1 Timoteo 3:10) Sa leʻi maua e Festus le tupe na ia faatalitalia, ma o lea sa lē mafai ai ona ia toe totogia le tupe na ia aveina. O le mea na ia faia na iu ina iloa. O le ā na tupu ia te ia? Pe ana o ia o se tagata gaoi lē salamō, ua tatau la ona tuuesea mai le faapotopotoga mamā faa-Kerisiano? (1 Peteru 4:15) Ae na tuia lona loto ma salamō. O lea, sa mafai ai ona tumau o ia i le faapotopotoga, e ui lava ua aveesea ona faaeaga mo le auaunaga.
Faatuatua i le Atua
Na lapatai mai le aposetolo o Pauro e faapea, o le gaoi a se tagata o lē e faapea mai o loo auauna i a Ieova, e mafai ona faalumaina ai le suafa o le Atua ma igoa o Ona tagata. Na tusi Pauro: “O oe lē aʻoaʻo atu i le tasi tagata, e te le aʻoaʻo ea oe ia te oe? o oe lē lauga atu, Aua le gaoi, e te gaoi ea oe? auā ua upuleagaina le suafa o le Atua talu outou.”—Roma 2:21, 24.
O Akuru, o se tamaloa atamai o aso anamua, na ia taʻua le manatu lava lea e tasi. I lana tatalo, na ia faapea atu ai “ina neʻi ou mativa . . . , ma ou gaoi, ma ou taʻufuaina le suafa o loʻu Atua.” (Faataoto 30:9) Mātau, na iloa e le tagata poto lenei e faapea, o le mativa e mafai ona aumaia ai tulaga e ono tofotofoina ai e oo lava i se tagata amiotonu ina ia gaoi. Ioe, o taimi faigata e mafai ona tofotofoina ai le faatuatua o se Kerisiano i le tomai o Ieova i le tausia o manaoga o ona tagata.
Ae peitai, o Molimau faamaoni a Ieova, e aofia ai i latou o ē matitiva, e faatuatua faapea o le Atua “na te tauia mai o e matuā saili ia te ia.” (Eperu 11:6) Latou te iloa e faapea, e tauia e Ieova ona tagata faamaoni e ala i le fesoasoani ia i latou e tausia o latou manaoga. Na faamanino mai e Iesu lena mea i lana Lauga i luga o le Mauga, i le faapea mai: “Aua neʻi outou popole, ma faapea ane. Ni a mea tatou te aai ai, ni a foi mea tatou te inu ai, ni a foi mea tatou te oofu ai? . . . Auā ua silafia e lo outou Tamā o i le lagi e aoga ia mea uma ia te outou. A ia outou muai saili le malo o le Atua ma lana amiotonu; ona faaopoopoina atu lea o ia mea uma ia te outou.”—Mataio 6:31-33.
E faapefea ona saunia e le Atua mea mo i latou o iai le manaomia i totonu o le faapotopotoga Kerisiano? I le tele o auala. O le tasi, e auala mai lea i uso talitonu. E fefaaaliai e tagata o le Atua le alofa moni. Latou te faatatauina ma le uigā le lapataiga faale-Tusi Paia e faapea: “O sē ua i ai le oa a le lalolagi nei, pe a iloa atu e ia lona uso ua mativa, a e punitia lona loto alofa ia te ia, pe faapefea ona tumau o le alofa i le Atua i lea tagata? Laʻu fanau e, aua neʻi tatou alolofa tau o le upu ma le gutu, a o le amio [“gaoioiga,” NW] ma le faamaoni.”—1 Ioane 3:17, 18.
I le lalolagi aoao, i le sili atu i le 73,000 faapotopotoga, ua sili atu i le fa ma le ʻafa miliona Molimau a Ieova o loo finafinau e auauna i le Atua e tusa ai ma ana mataupu silisili amiotonu. Ua latou iloa e faapea, o le a lē tuulafoaia e le Atua ona tagata faamaoni. O i latou o ē ua auauna ia Ieova mo le tele o tausaga, ua sii aʻe o latou leo e ioe faatasi ma le tupu o Tavita, o lē na tusi: “Ua ou toeaina aʻu nei, sa aʻu taulealea; a ou te lei iloa se tagata amiotonu na lafoaiina, po o ana fanau ua ʻaiisi i latou.”—Salamo 37:25.
Maeu le sili atu ona lelei o le faatuatua i le Atua o lē na faagaeeina na upu, na i lo o le faatagaina e se tasi o ia lava e tofotofoina e gaoi ma ono lē maua ai le finagalo malie o le Atua e oo i le faavavau!—1 Korinito 6:9, 10.
[Faaopoopoga i lalo]
a Ua suia le igoa.