Tshapita 3
Otemwelo Aye Weko Ohomba Mete
1. Anto amotshi atawo lo kene k’endana l’otemwelo na?
ESANGO efula anto watotaka one: “Etemwelo tshe weko ololo. Eko mboka yotshikitanyi yatohomanaka lo dihole diame.” Endaka Nzambi mbetawoka etemwelo tshe, kete ndoko ohomba a we sonola. Ko onde osoku mbedio?
2. (a) Eongelo kakona kaki la Afarise otsha le Yeso na? (b) Akona oso akawataka one nde kele shewo na?
2 Etena kaki Yeso Kristo la kete, Afarise waki lo otemwelo omotshi wak’eyamaka lo lokombo lawo. Vo wakatonge otemwelo wakawafonyaka one Nzambi lo mbetawo. Koko, wonya ako wame, vo wakayangaka dia ndjaka Yeso! Dio diako diakawate Yeso ate: “Nyu nyatutshaka uku atutshaka shenyu.” Ko vo wakôkadimola onkone voate: “Shu teko la Shesu otoi, Unyashungu.”—Joani 8:41.
3. Yeso akandate lo kene k’endana la she Afarise na?
3 Onde solo mete Nzambi mbaki Shewo? Onde nde aki lo mbetawo otemwelo awo? Kema! Lo mete, Afarise waki l’Afundelo ndo wakafonyaka dia vo lo mbakotsha, tete lee wakayakimo dia Diabolo mbakesa. Omaloko Yeso akakotsha nto, awate ate: “Ana wa [Diabolo, NW] shenyu mbenyu. Nyu nangaka ntsha uku shenyu. Uma l’etatelu ndi aki udjakanyi. Nde [kotetemala, NW] lu mete, . . . kanga kashi kendi, ndu shi kashi.”—Joani 8:44.
4. Woho akona wakenyi Yeso otemwelo waki Afarise na?
4 Otemwelo waki Afarise wa kashi mbakiwo. Vo wakakambɛka Diabolo olimu. Dio diako diele Yeso kombetawo otemwelo ako koko, akôtunyi. Nde akate Afarise ate: “Nyu nyatudihelaka antu lukuki la diulelu dia l’ulungu. Nyu nyame hanyoto loko, ku hanyetawo dia wane walanga mboto woto.” (Mateu 23:13) Lam’ele otemwelo wa kashi mbakiwo, Yeso akelɛ Afarise ako ate: akanga a lokeso ndo elui wa nɛngo. Nde akakotsha nto ate: oma lo eongelo kawo ka kolo, vo pombaka nanyema.—Mateu 23:25-33.
5. Woho akona wakenya Yeso one etemwelo kema oko mboka yotshikitanyi yatohomanaka lo dihole diame na?
5 Omaloko, Yeso Kristo kondakanya one etemwelo tshe weko ololo ndo vo kokaka mbitsha anto. Lo dako diande dia l’okongo, Yeso akate ate: “Nyoto lu suku dia tshitshe, ne dia suku dieli wuke, la mbuka keli wuke utsha l’elanyelu, antu efula watotoka loko. Ne dia suku dieli tshitshe, la mbuka kele tshitshe utsha lu lumu, anto atoi mbatukienaka.” (Mateu 7:13, 14) Lam’ele vo hawotemola Nzambi woho w’ololo, efula k’anto weko lo ndjela mboka k’elanyelo. Koko lofulo la tshitshe loto mbele lo mboka ka loseno.
6. Otemwelo w’ase Isariyele atolakanyawo na?
6 Woho one wakongaka Nzambi l’ase Isariyele menyaka dia pombaka temola Nzambi woho walangande. Nde akâkokomiya dia vo mangana l’etemwelo wa kashi w’asukanyi awo. (Ehwelo k’Elembe 7:25) Anto ako wakalamboleka nzambi yawo an’awo oko olambo ndo wakatshaka weho w’akambo wa mindo w’endana la loseka, wele l’atei awo akasalemaka dieyanelo dia lasa pami la pami. (Akambo w’ase Lewi 18:20-30) Nzambi akate ase Isariyele dia vo tshika eongelo ka kolo keso. Etena kakawahendolaka ndo kakawatemolaka nzambi kina, nde akawashaka dilanya. (Jashua 24:20; Isaya 63:10) Omaloko, Otemwelo awo aki ohomba mete.
OTEMWELO WA KASHI ƐLƆ KENE
7, 8. (a) Eongelo kakona kaki l’etemwelo etena kakalomaka ata w’andja w’otondo na? (b) Oko akanaye, Nzambi kokaka monga la kanyi yakona lo kene k’endana la eongelo ka otemwelo nshi y’ata na?
7 Kakona kahombaso mbuta dia kama la kama y’etemwelo wele ɛlɔ kene na? Ondo we menaka dia awui efula wasalawo hawongenyangenya Nzambi. Lo nshi ndjo yaki ata ahende w’andja w’otondo lo ndoma, ata wele ɛlɔ kene anto efula wakôho, etemwelo; lo wedi ako ehende wakakeketsha ambetawudi awo dia vo ndjakana. Opiskopo wa la Londres akadje mbeka, ata ate: “Nyodake ase Allemagne—nyâdake.” Koko lo wedi okina, owandji a woke w’episkopo wa la cologne akateka ase allemagne ate: “Tambonyosha dikimo, lo lokombo la Nzambi, dia nyu ndɔ polo ndo lo tɔngi di’ekomelo dia dikila dianyu l’okoko wa nemo ndo wa lotombo la wodja aso.”
8 Aseka Mupe la as’Asonyi wakadakana oma lo lolango la emboledi w’etemwelo awo. Osambisha Harry Emerson Fosdick aketawo ate: “Oyadi kânga lo mvudu yaso y’otemwelo, takemadja adalapo aso l’olongo . . . Paka oma l’onyo ako wame mbakatombe eteketa wa tombola Nkumadiondjo ka woladi ndo wene wa tshutshuya anto dia vo ndoshana.” Oko akanaye, kanyi yakona yele la Nzambi dia otemwelo one wata one vo ndjelaka lolango lande koko kawo ak’ango vo lo tombolaka ata na?
9. (a) Kakona katosalaka anto efula lo menda akambo wa kolo watsha ase etemwelo na? (b) Ahombaso mbuta wonya ongo wayâtambiya otemwelo l’akambo wa l’andja one na?
9 Ɛlɔ kene anto efula wambokoma lo mbisha Nzambi la Kristo okongo lo menda woho one wele etemwelo wakadakisha anto lo lokombo lawo. Vo watotaka one Nzambi mbakasonganya etemwelo dia vo ndoshana, oko ata ane waki lasa aseka Mupe la wa Misilma, Ahindu la wa Misilma ndo lasa aseka Mupe la as’Asonyi. Vo watohoka woho one wakashile ase Yuda oshiki lo lokombo la Kristo, ndo woho one wakadakaka aseka Mupe anto nshi ya ntondo. Koko, kânga mbasema ewandji wa temwelo one Nzambi mbele Shewo, ko lo wedi okina vo weko andjakanyi, onde hatokoke mbuta one vo weko ana wa Diabolo oko waki Yeso lo manya Afarise? Lam’ele Satana kele nzambi k’andja one, onde hatokoke mbuta nto one nde kalombola etemwelo?—2 Koreto 4:4; Enyelo 12:9.
10. Shila akambo amotshi a l’atei a wane watsha ase otemwelo wele we mbâtonaka.
10 Aha la mbidja tamu, eko akambo efula w’eta l’atei w’etemwelo ɛlɔ kene wele we mbâtonaka. Lo mete, we mbeyaka anto ane wele akanga a seka kana amonanyi koko vo lo nemiyama l’atei w’otemwelo awo. Esango emotshi ewandji wa temwelo mbewo. Amotshi a l’atei awo watotaka one: dieyanelo dia lasa pami la pami ndo monga la wadi efula kema kolo. Koko, we mbeyaka dia Bible hate ngaso. Mete, Nzambi akadake ase Isariyele ne dia vo wakatshe akambo a wononyi wa woho oso. Nde akalanya nto Sodomo la Ngomora oma lo weho w’akambo aso. (Jude 7) Kema edja nto nde ayolanya etemwelo wa kashi wele nshi nye. Bible atelɛka olui w’etemwelo ako wa kashi ate: womoto kanga loseka, oma lo loseka lasalande la “ewandji wa la kete.”—Enyelo 17:1, 2, 16.
OTEMWELO WETAWOMA LE NZAMBI
11. Kakona kahomba otemwelo aso ntsha dia ngenyangenya Nzambi na?
11 Lam’ele Nzambi hetawo etemwelo tshe, eko ololo ndjâmbola onkone: “Onde otemwelo ami ngenyangenyaka Nzambi?” Woho akona wakokaso mbeya one osoku mbedio na? Oso eko dikambo diaki Nzambi, nde kahomba nembetshiya dikambo so koko aha anto. Dia ngenyangenya Nzambi, otemwelo aso pombaka mbika edo awo l’atei wa Dui dia mete diaki Nzambi, Bible. Sho pombaka monga la kanyi yame l’ofundi omotshi wa Bible lakate ate: “Nzambi atanemi kanga mete, keli untu tshe atanemi kanga kashi.”—Romo 3:3, 4.
12. Lande na kakate Yeso ate: Nzambi kombetawo otemwelo waki Afarise na?
12 Afarise wa l’eleko ka ntondo komonga la kanyi sho. Vo wakayele wetshelo awo la ekondo w’anto lo dihole dia ndjela Dui dia Nzambi. Kakona kakatombe na? Yeso akawate ate: “Nyu nyatulanyaka diui dia Unyashungu ne dia ditshelu dianyu. Nyu akanga a lukesu! Mete kakati Isaya dikambu dianyu ati: Antu ane watonemiaka l’elomo. Keli etema awo weko etali uma le mi. Vo watontemolaka otemolatemola, [ne dia vo tetshaka oko wetshelo, elembe w’anto, NW].” (Mateu 15:1-9; Isaya 29:13) Naka sho nangaka ngenyangenya Nzambi, kete sho pombaka sedingola dia ndjashikike kana kene k’etawoso mbotoneka la Bible.
13. Lo ndjela eteketa waki Yeso, kakona kahombaso sala dia mbetawoma le Nzambi na?
13 Kema ololo mbuta tsho one sho mbetawoka Kristo ko lo wedi okina sala kene kalangaso. Pombaka sho mbeya l’ololo tshe kene kalanga Nzambi. Yeso akashikike dikambo so lo sawo diande dia l’okona lam’akandate ate: “Aha untu tshe latumbetaka ati: Khumadiondjo, Khumadiondjo, kayoto lu diulelu dia l’ulungu. Keli paka one latutshaka lulangu la Papa leli l’ulungu.”—Mateu 7:21.
14. Bonde kele Yeso ayotosa oko “atshi w’akambu wa kolo” oyadi kânga sho lo ntsha “akambu w’ololo” na?
14 Sho kokaka ntsha kene kenaso one eko “etshelo w’ololo,” ndo mbasala lo lokombo laki Kristo. Koko, awui aso tshe hawotonga ndoko la nemo naka hatosale lolango la Nzambi. Tayofona la weoho w’anto wakate Kristo yema l’okongo nto ate: “Lushi loso, antu efula wayumvutela vati: Khumadiondjo, Khumadiondjo, shu kumvutaka akambu wahatayi lu lukumbu laye, shu kuntundjaka edienge lu lukumbu laye, shu kuntshaka akambu wa mamba efula lu lukumbu laye? Ku dimi layâhunwela nti: Dimi halanyeyi nduku yema! Nyumanganeli, nyu atshi wa kolo.” (Mateu 7:22, 23) Omaloko, sho kokaka ntsha kene kafonyaso one: keko dimena—tombwama kana anto tôka losaka—koko endaka hatotshe ololo oso oko woho one walanga Nzambi kana watande, kete Yeso Kristo ayotena oko “atshi w’akambu wa kolo.”
15. Lande na kele ndjela enyelo kaki ase Bere eko dikambo dia lomba leso na?
15 Lam’ele etemwelo efula hawosale lolango la Nzambi, kema ololo kanyiya one wetshelo w’otemwelo one weso mbotoneka la Dui dia Nzambi. Kamba olimu la Bible henya one wetshelo la mbekesanelo y’otemwelo omotshi yeko l’edo wokami loko. Eko ololo ntsha akambo wele loko. Ase Bere amotshi wakândoma oma lo osedingwelo awo w’Afundelo dia shikike kana Paulo lâki malâmbasambisha akawate akambo wa mete. (Etsha 17:10, 11) Otemwelo w’etawoma le Nzambi pombaka mbotone la Bible lo akambo tshe; vo hawohombe mbetawo tenyi dimotshi ko tshika dikina.—2 Timote 3:16.
OTEMA W’OLOLO OTO HATE DIKAMBO
16. Kakona kakate Yeso dia menya one dia ngenyangenya Nzambi aha paka monga l’otema w’ololo oto na?
16 Koko, anto amotshi wayokoka mboka dimbola ne voate: ‘Endaka onto eko l’otema w’ololo lo kene k’etawonde, onde Nzambi howetawo kânga mbele otemwelo ande wa kashi mbewo?’ Yeso akate l’ololo tshe ate: nde ayokale “atshi w’akambu wa kolo,” oyadi kânga vo lo sala kene kenawo one keko dimena. (Mateu 7:22, 23) Omaloko, monga l’otema w’ololo oto hakoke kimanyiya onto dia Nzambi mbowetawo. Lushi lomotshi Yeso akatɛ ambeki ande ate: “Etena kayuyala lam’ayukana untu layunyudiaka ati: Dimi lambutshela Nzambi ulimu w’ololo.” (Joani 16:2) Wane wakadake Akristo wakafonya l’otema otoyi one wakakambɛ Nzambi olimu, koko vo waki lo munga. Nzambi kombetawo etshelo awo.
17. Akambo akona wakasale Paulo l’otema otoyi tshe la ntondo ka nde monga Okristo na?
17 La ntondo ka nde monga Okristo, otomami Paulo aketawo odiakelo waki Etiyene. L’okongo diko, nde akayoyangaka dia ndjaka Akristo akina. (Etsha 8:1; 9:1, 2) Paulo akate ate: “Uku akamatamanya nsuya ekelizia wa Unyashungu, ndu uku akamâhandjula. Dimi lakaleki anyasu efula wa lu lolonga lami lu dikambu dia otemwelo w’asi Juda; lakatamanya mangasana lu ditshelu dia watshemi.” (Ngalatiya 1:13, 14) Otema ololo waki Paulo kokimanyiya di’otemwelo ande monga w’ololo kana wa mete.
18. (a) Wonya ongo wakandahenyahenyaka Akristo, Paulo aki lo otemwelo akona? (b) Lande na kele Paulo la akina wa lo nshi yawo wakatombe oma lo otemwelo wakiwo wa ntondo na?
18 Paulo aki l’atei w’otemwelo w’ase Juda waki kombetawo Yeso Kristo ndo wakayokadjema l’okongo diko oma le Nzambi. (Etsha 2:36, 40; Tokidi 14:22) Dia mbetawoma le Nzambi, Paulo akatshikitanya otemwelo. Nde akafunde nto lo kene k’endana l’ase Juda ane waki la “[loheto otsha le Nzambi, NW]”—waki l’otema w’ololo, koko wakatonama oma le Nzambi, ne dia otemwelo awo kômonga l’etshina lo ewo ka mete k’endana l’eyango waki Nzambi.—Romo 10:2, 3.
19. Kakona k’enya dia mete hotone la weho a wetshelo wotshikitanyi wele l’atei w’etemwelo na?
19 Mete hakoke mbetawo weho tshe wa wetshelo wotshikitanyi wa temwelo di’ele l’andja w’otondo. Enyelo, otoyi a dikambo weko mete l’atei w’ahende ane: anima mvokaka kana havu. Kete yayoshikikala pondjo kana yayolanyema. Nzambi ayolanya akambo wa kolo kana ayowatshika pondjo. Wetshelo eso ndo ekina efula pombaka monga ololo kana kolo. Endaka wetshelo ehende lo mamanɛ, otoyi a l’atei awo pombaka monga kashi. Omotshi pombaka monga mete, koko aha wako ehende. Mbetawo dikambo dimotshi l’otema otoyi ndo ditsha hêtɛ dikambo diako mete naka dio diokôngaka kashi.
20. Lo kene k’endana l’etemwelo, woho akona wakokaso ndjela “kalate ka mboka” ka dimena na?
20 Kakona kayôsala naka wambokɛnya hwe oma lo kosha tolembetelo tashihodiɛ one kene k’etawoye kashi mbeto na? Oko enyelo, ohotokokanyiya dia we eko lo lokendo lo mutuka tshalo dihole dimotshi mbala ka ntondo. We eko la kalate kahomba kɛ̂nya mboka, koko we hoke sso loko. Onto omotshi akakolakanya mboka ka ndjela. Koko, we akawetawo l’otema otoyi one mboka kako kakandakolakanya mbele mete. Tofonya di’oko nde akayakese. Ngande wayosala naka onto omotshi ambokotɛ ate: we ambongane na? Ayohomba sala wonya ongo wayowokɛ̂nya lo kalate kakiye hita one wɛ eko lo mboka ka kolo na? Onde lotamanya kana ote wolo ayokoka koshimba di’aha we mbetawo kene kakotɛwo? Endaka we amboka hwe oma l’ekimanyielo ka Bible onɛ, otemwelo aye wa kashi mbewo, eko dimena we tomba omaloko. He mmo oma lo mboka ka woke k’elanyelo ndo oto lo mboka ka tshitshe katola otsha lo loseno!
EKO OHOMBA NTSHA LOLANGO LA NZAMBI
21. (a) Ladiko dia ewo ka mete, kakona kahombama nto na? (b) Kakona kayôsala endaka we ambeya one Nzambi hetawo ditshelo diakiye dimotshi na?
21 Eko ohomba efula mbeya wetshelo wa mete wa lo Bible. Diewo diako dieko anyanya endaka we hatemola Nzambi lo mete. (Joani 4:24) Kene kahombama to kene: kamba olimu la mete ndo ntsha lolango la Nzambi. Onkone mbata Bible ate: “Mbetawo kaha la etsha mvokaka.” (Jakoba 2:26) Dia ngenyangenya Nzambi, otemwelo aye pombaka mbotone la Bible lo akambo tshe ndo tɔlɔnganya eongelo kaye ka nshi tshe. Endaka we ambeya one etshelo aye hangenyangenya Nzambi, onde we hokoka tshikitanya lokewo laye?
22. Engenongeno akona wayotokoka kondja tatɛ kakiane polo ndo lo nshi yayaye naka sho ntsha kene kekaso lo otemwelo wa mete na?
22 Engenongeno efula weko la ntondo kaye naka we sala lolango la Nzambi. Tatɛ kakiane, we kokaka mbakondja. Kamba olimu la wetshelo watomba oma lo otemwelo a mete ayokokumiya onto l’ololo—pami k’ɔ̂kɔmi kana womoto l’ɔkɔmi, ona lândoma oma le anto tshe. Lo ntsha ngaso we ayotshikitana l’anto wa l’andja one oma lo etsha aye, ne dia we ayotshaka paka akambo w’ololo. Etshoko efula lo kokonge: ongenongeno, demba di’olowanyi ndo loseno la pondjo lo paradiso kakalakema oma le Nzambi. (2 Petero 3:13) Solo mete, ohotohoto kema nto—otemwelo aye weko ohomba mete!
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 25]
Onde emboledi wa temwelo wakayangaka dia ndjaka Yeso wakakambɛ̂ka Nzambi olimu?
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 27]
Yeso akate ate: Anto efula weko lo mboka k’otsha lo elanyelo. Anto atoi atô mbayela mboka ka tshitshe ka loseno
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 29]
LO ƐTƐKƐTA — LO ETSHA
“Vo watutaka vati: Shu mbeyaka Unyashungu, keli vo watuwangunaka lu etsha awo.”—Tito 1:16.
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 30]
Wadaka Etiyene ombeki waki Kristo oma lo lohetsho l’akambo w’otemwelo, Paulo akasange l’anto ango sheke
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 33]
Endaka we eko lo mboka ka kolo, onde lotamanya kana ote wolo ayokoshimba di’aha we mbetawo kene kakotewo oka?