Tshapita 6
Yeso Kristo—Onde Nzambi Mbakûtumi?
1, 2. (a) Djembetelo yakona yele laso y’enya one Yeso Kristo akasene na? (b) Wembola akona wokama lo dikambo dia Yeso na?
ƐLƆ KENE suke l’onto tshe mbeyaka Yeso Kristo. Eko onto l’eyama lo ekondo w’akambo w’edjedja oleki oseka onto tshe. Lo mete, alamanaka wanandema nshi nye akatate mbadiama nshi yawo l’ononyi one wafonyama oko wakandôtɔ! Oko wata The World Book Encyclopedia, “nshi ya la ntondo k’ononyi oso mbetamaka one: la ntondo ka Kristo. Ndo enonyi kana nshi ya l’okongo w’ononyi ako mbelamɛka one: anno Domini (l’ononyi wa Nkumadiondjo).”
2 Omaloko, Yeso eko onto mete. Nde akasene mete oko onto lane la kete. “Lo nshi ya ntondo, kânga andoshi w’olui wa lokristo kombidja tamu kânga yema [dia eongelo] kaki Yeso.” (Encyclopædia Britannica) Yeso akinde na? Onde mete Nzambi mbakûtumi? Lande na k’eyamande efula na?
EONGELO KANDE KA NTONDOTONDO
3. (a) Lo ndjela eteketa waki ondjelo, on’aki na akahombe Mariya mbota? (b) Woho akona wotôta Mariya womoto lahateyanaka l’apami ona na?
3 Otshikitanyi l’anto akina tshe, Yeso akotɔ le womoto lahateyanaka l’apami. Lokombo lande Mariya. Lo kene k’endana la on’ande, ondjelo akawote ate: “Ndi ayuyala wuki, wayuweta vati: On’a Khum’ulungu.” (Luka 1:28-33; Mateu 1:20-25) Ko woho akona wotokoka womoto lahateyanaka l’apami mbota ona na? Oma l’ekimanyielo ka spirito k’osanto kaki Nzambi. Oma l’olongo, Jehowa akakadimola loseno l’Onande la lo nyuma lele la wolo ko akalidje l’otema waki Mariya. Oso dihindo mbakidio! Lo mete, One lakasha Eva akoka wa mbota ana akakoke sala dia womoto mbota ona aha l’ekimanyielo k’ombutshi a pami wa lonto. Bible nembetshiyaka ate: “Keli lam’akakuki yediko ya nshi, Unyashungu akatumi On’andi lakuto uma le umuntu.”—Ngalatiya 4:4.
4. (a) Ngande waki loseno laki Yeso la ntondo ka nde mboto oko onto na? (b) Yeso akandate dia menya one nde akasenaka ntondo l’olongo na?
4 La ntondo ka nde mbotɔ lane la kete oko onto, Yeso aki nyuma ka wolo l’olongo. Woho ako wame la Nzambi, nde aki la demba dia nyuma diele onto hakoke mena. (Joani 4:24) Yeso ndameme akate tena efula dia dihole dia woke ne diaki lande l’olongo. Lushi lomotshi nde akalombe ata onkone ate: “Papa, untumbuli la ntundu kaye la lutumbu laki la mi kame la ye ntundu andja watatungama.” (Joani 17:5) Nde akatɛ wane wakôhokamɛka nto ate: “Nyu nyeko wa lasi, dimi leko la l’ulungu.” “Lam’ayunyena ona untu atambela utsha lene akindi ntundu na?” “La ntundu watuti Abarahama dimi laki kamemi ane.”—Joani 8:23; 6:62; 8:58; 3:13; 6:51
5. (a) Dikambo kuna Yeso aketamaka one: “Oteketa,” “On’enundu” ndo “Etoi k’ona” na? (b) Olimu akona wakakambaka Yeso la Nzambi na?
5 La ntondo ka nde ndja lane la kete, Yeso akelamɛka Dui dia Nzambi. Lokombo loso menyaka dia nde akakambaka olimu l’olongo oko oteketshi a Nzambi. Nto, nde akelamɛka one: Ona Nzambi “l’Enundu” ndo On’ande “etoi lakanduti.” (Joani 1:14; 3:16; Heberu 1:6) Mbuta ate: nde akatongama la ntondo k’ana a Nzambi tshe wa lo nyuma, ndo ndameme oto mbakatongama mbala kako otoyi oma le Nzambi. Bible nembetshiyaka dia On’ako “l’enundu” akakambe olimu wa tonga diango dikina tshe kame la Nzambi. (Kolosai 1:15, 16) Onkone, lam’akate Nzambi ate: “Tutungi untu lufanyi la su,” On’ande mbakandatɛka. Eelo, on’ako lakaye lane la kete ndo lakoto le womoto akasha lonya lande l’otongelo wa diango tshe! Nde akôngaka le She l’olongo edja ka lofulo l’enonyi lahewoma!—Etatelu 1:26; Tukidi 8:22, 30; Joani 1:3.
LOSENO LANDE LA LÂ KETE
6. (a)Akambo akona wakatombe yema la ntondo ndo l’okongo wa diotwelo diaki Yeso na? (b) Lende akoto Yeso ndo lo dihole diakona diakandôle na?
6 Mariya akalakema lo diwala le Yosefu. Koko, wonya wakeye Yosefu one Mariya ambotsho diemi, nde akakani ate: Mariya ambonana la pami kekina, onkone nde konanga mbotshuka nto. Koko lam’akawotɛ Jehowa ate: diemi di’ona diakatshoma lo wolo wa spirito k’osanto Kande, Yosefu akayotshukaka Mariya. (Mateu 1:18-20, 24, 25) L’okongo diko, wonya one wakawatshu lo lokendo la Betelehema, Yeso akatôtoka leko. (Luka 2:1-7; Mika 5:2) Lam’aki Yeso eke ona la tshitshe, Herode akayange mbodiaka. Koko, Jehowa akahɛmola Yosefu dia nde ndawo la nkumbo kande l’Edjibito. L’okongo wa nyoi kaki Herode, Yosefu la Mariya wakakalola la Yeso la Nazareta ka la Ngalileya. Leko mbakandatôlaka.—Mateu 2:13-15, 19-23.
7. (a) Kakona kakatombe lam’akakotsha Yeso enonyi 12 na? (b) Naa olimu w’anya wakand’eke na?
7 Lam’akandakotsha enonyi 12, Yeso akatshu kame la nkumbo kawo otsha la Jerusalema dia tosala difesto dia woke dia Pasaka. Leko, nde akatotshikala nshi shato lo tempelo, ôka embetsha wembola ndo awahokame. Anto tshe wakôlongamɛka wakambe dia diewo diakinde. (Luka 2:41-52) La Nazareta lene akandôle, Yeso akêke olimu w’abaya. Yosefu, she ka lodia, laki nde lawo osedi w’abaya mbakawetshawo.—Mako 6:3; Mateu 13:55.
8. Kakona kakatombe lam’akakotsha Yeso enonyi 30 na?
8 Lam’akandakotsha enonyi 30, Yeso akasekesola loseno lande. Nde akatshu otsha le Joani Obatizanyi dia tobatizama, totambiyama la tshondo kana dinda l’okedi wa Jorodani. Onkone mbakondola Bible: “Lam’akabatizama Yeso, kema edja nde akatombe oma l’ashi; ko, nyende! olongo wakadiho, ko nde akenyi nyuma ka Nzambi ayaholo oko kudumbe ko ndjowahema. Enda! Dui diakaye nto oma l’olongo diakate ate: ‘One ele On’ami, lalangami, lambometawo.’ ” (Mateu 3:16, 17, NW) Joani kôkoka mbidja tamu dia Yeso aki otomami wa Nzambi.
9. (a) Etena kakona kakakumi Yeso Kristo, ndo lande na paka etena kako keso na? (b) Oma lo batismu kande, Yeso akayakimo dia sala olimu akona?
9 Lam’akandalodja Yeso la spirito k’osanto Kande, Jehowa akôkite kana akosonola oko owandji wa diolelo Diakinde diayoya. Oma lo kitama la nyuma, Yeso akakumi “Mesiya” kana “Kristo” oteketa wele la kitshimudi yawo lo Heberu kana lo Greke “Okitami.” Nde akakumi Yeso Kristo kana mbuta ate: Yeso Okitami. Dio diako diakateketa otomami Paulo diaki “Yeso y’ose Nazareta, oko akôlodia Nzambi la spirito k’osanto ndo wolo.” (Etsha 10:38, NW) Nto, oma lo batismu kande, Yeso akayaenya la ntondo ka Nzambi dia kotsha olimu one wakandôtumi la kete. Olimu ako w’ohomba efula aki olimu akona?
OKOKO WA OYELO ANDE LA KETE
10. Mete kakona kakaye Yeso dia ndjewoya lane la kete na?
10 Ɛnya okoko w’oyelo ande la kete, Yeso akatɛ Ponse Pilato, guvernere ka la Romo ate: “Dimi lakuto dia dikambu ne. Dia dikambu ne mbakamayi la kete, dia mvuta akambu wa mete.” (Joani 18:37) Mete kakona kakandahombe mbuta keso na? La ntondo, mete k’endana la She le l’olongo. Nde akalakanya ambeki ande dia vo nomba dia lokombo la She latombwame. (Mateu 6:9) Nde akalombe onkone ate: “Dimi lakenya [lokombo, NW] laye le antu wakayambisha.” (Joani 17:6) Nde akate nto ate: “Dieli la mi dia sambisha lukumu l’ololo la diulelu dia Unyashungu, . . . ne dia dimi lakatumama dia dikambu so.”—Luka 4:43.
11. (a) Dikambo kuna diele olimu waki Yeso waki ohomba efula lo washo ande na? (b) Kakona kaki Yeso kondjakime dia ntsha na? Ahombaso sho lawo sala na?
11 Onde aki ohomba efula le Yeso dia nde mbewonya lokombo la Diolelo diaki Papa kande? Nde akewoya ambeki ande ate: “Ma diami, dieli ntsha lulangu la one lakatumi, la dia shidiya ulimu andi.” (Joani 4:34) Bonde k’ɛdinya Yeso olimu wa Nzambi la ma na? Dikambo dia oma l’ekimanyielo ka Diolelo mbayokotsha Nzambi oyango ande w’endana la lonto l’otondo. Diolelo diako mbayoshidiya akambo wa kolo la dionyo ne diele lokombo laki Jehowa lo monyoama. (Danyele 2:44; Enyelo 21:3, 4) Nto, Yeso kondjakime dia tombola lokombo la Nzambi la Diolelo diande. (Mateu 4:17; Luka 8:1; Joani 17:26; Heberu 2:12) Nde akataka mete tena tshe, oyadi kânga anto waketawoka kana kombetawoka. Nde eko enyelo kahombaso ndjela dia ngenyangenya Nzambi.—1 Petero 2:21.
12. Lo okoko akona okina w’ohomba efula wakaye Yeso la kete na?
12 Koko, dia sho kondja loseno la pondjo la tshina dia Diolelo diaki Nzambi, akahombe paka Yeso mbitshola dikila diakinde. Ahende wa l’atei w’atomami waki Yeso wakate voate: “Takenama anto w’ololo oma lo dikila diande.” “Dikila dia Jesu On’andi diambutedia uma lu akambu wa kolo tshe.” (Romo 5:9, NW; 1 Joani 1:7) Onkone, Yeso akaye nto dia okoko w’ohomba efula one, dia mvo l’ote aso. Nde akate ate: “Ona onto akaye, aha dia anto mbokambela, koko dia kambela la kimo anima [kana lumu] oko otshungɔ dia tshungola anto efula.” (Mateu 20:28, NW) Kristo akakimo loseno lande “oko otshungɔ” alangande mbukiya na? Lande na kele nyoi kande akonge ohomba efula dia eko kaso na?
NDE AKAKIMO LOSENO LANDE OKO OTSHUNGƆ
13. (a) Ele otshungɔ na? (b) Otshungɔ akona wakafute Yeso dia totshungola oma lo pekato la nyoi na?
13 Oteketa one “otshungɔ” kambemaka olimu tena efula wonya wakimewo onto osunge. Endaka tomboki ambokime onto osunge, nde kokaka la mbokimo naka vo mbosha etenyi ka dikuta kana otshungɔ. Omaloko, otshungɔ ele engo kakimoma dia tshungola onto lambokimame osunge. Eko oshinga wafutama di’onto ako tshikala la loseno. Loseno la kokele laki Yeso lakakimoma dia lonto l’otondo latshungo oma lo pekato la nyoi. (1 Petero 1:18, 19; Efeso 1:7) Onde otshungwelo ako oso aki ohomba?
14. Lande na kele otshungɔ wakakimo Yeso aki ohomba na?
14 Dikambo dia Adama, ntsheso akatombokwe Nzambi. Otshelo ande wa pindola olembe, akôkumiya kanga pekato, ne dia ‘pekato ele odiakelo w’elembe.’ (1 Joani 3:4; 5:17) Takandahombe kondja woshasha wa Nzambi, loseno la pondjo. (Romo 6:23) Omaloko, Adama akayashishɛ ndameme loseno la lonto l’olowanyi lo paradiso ka la kete. Woho ako wame mbakandahumbiya nto ekana ande tshe wotôto dikongelo dia diambo efula so. Koko, we kokaka mboka dimbola ne wate: ‘Lande na kavo ekana tshe waki Adama lam’ele ndameme mbakatshe pekato na?’
15. Lam’ele Adama mbakatshe pekato, ko bonde kasowa anande ndo kavowo na?
15 Dikambo dia, lo ntsha pekato, Adama akatosambiya, sho an’ande pekato la nyoi. (Jobo 14:4; Romo 5:12) Bible mbutaka ate: “Antu tshe wakatshi kolo, hawukumi lu yediko ya lutumbu la Unyashungu.” (Romo 3:23; 1 Khumi ya Dikanga 8:46) Kânga Davidi kanga ololo akate ate: “Dimi lakoto lo kolo, ndo lo pekato nyomi akatshu diemi diami.” (Osambu 51:5, NW) Onkone naka sho mvokaka, kete oma lo pekato kakatahene oma le Adama. Ko woho akona wele olambwelo wa loseno laki Yeso tshungolaka anto oma lo pekato la nyoi na?
16. (a) Woho akona wak’enya Nzambi dia paka olembe ande wa ‘lumu lo lumu’ kotshama lam’akandalongosola otshungɔ na? (b) Lande na paka Yeso oto mbakahombe futa otshungɔ na?
16 Akahombe olembe omotshi wakadjɛ Nzambi ana w’ase Isariyele kambema olimu. Onkone mbatawo: ‘pombaka nemanya lumu lo lumu.’ (Etombelo 21:23; Ehwelo k’Elembe 19:21) Oma lo ohedia ande, Adama onto l’olowanyi akayashishɛ ndameme ndo shishɛ an’ande tshe loseno l’olowanyi. Yeso Kristo akashisha loseno lande l’olowanyi dia nde tshungola kene kakashisha Adama. Eelo, nde “akayakimo ndameme oko otshungɔ w’edimi dikambo di’anto tshe.” (1 Timote 2:5, 6, NW) Lam’ele nde aki onto l’olowanyi oko Adama, Yeso akelamɛ “Adama w’edihelo.” (1 Koreto 15:45, NW) Ndoko onto okina ladiko dia Yeso lakakoke futa olambo ako. Osoku mbakidio ne dia nde mbakɛdima la Adama oko wakinde ona Nzambi lakoto onto l’olowanyi.—Osambu 49:7; Luka 1:32; 3:38.
17. Etena kakona kakafutama otshungɔ le Nzambi na?
17 Yeso akavu lam’akandakotsha enonyi 33 l’etenyi. Lushi la sato l’okongo wa nyoi kande nde akôlo. Nshi akumi anei l’okongo, nde akakalola l’olongo. (Etsha 1:3, 9-11) Leko, lam’akandakalola nto onto la lo nyuma, nde akenama “[la ntondo ka Nzambi] dia dikambu diasu,” aki l’olambo one wakandafute. (Heberu 9:12, 24) Etena kako mbakafutama Nzambi otshungɔ ako. Tatɛ mal’aso, anto tshe wakakoke tshungo. Ko etena kakona kayotokondja engenongeno w’oma l’olambo ako na?
18. (a) Woho akona wakokaso kondja engenongeno w’otshungɔ ako tatɛ kakiane na? (b) Otshungɔ ako ayowokoka kimanyiya lo nshi yayaye na?
18 Tatɛ kakiane, otshungɔ w’olambwelo waki Yeso kokaka tokimanyia. Woho akona na? Lo monga la mbetawo lo otshungwelo ako dia sho menama anto w’ololo la ntondo ka Nzambi la shimbame oma lende. (Enyelo 7:9, 10, 13-15) La ntondo ka sho mbeya Nzambi, ondo takatshe pekato ya weke efula. Ndo kânga kakiane sho tshaka kolo. Koko sho kokaka nomba edimanyielo le Nzambi oma lo ekimanyielo k’otshungɔ, ko nde ayotokimwe. (1 Joani 2:1, 2; 1 Koreto 6:9-11) Woho ako wame nto mbele, kema edja nto otshungɔ ako ayotokimanyiya dia sho kondja loseno la pondjo lo andja w’oyoyo ndo wa losembwe. (2 Petero 3:13) Omaloko, wane tshe wayonga la mbetawo lo otshungɔ ako wayotshungo pondjo oma lo pekato la nyoi. Wayokondja loseno la pondjo l’olowanyi!
19. (a) Otshungɔ ako kosokoyaka dia we sala na? (b) Lo ndjela eteketa waki Paulo, woho akona wahombaso menya eokelo kaso ka losaka dia otshungɔ ako na?
19 Kakona kakotoma otshungɔ ako dia we sala na? Onde otema aye hadɔdɔ dia we mboka Jehowa Nzambi ngandji oma lo woho one wakandatokane dia nambola On’ande dia dikambo diaso? (Joani 3:16; 1 Joani 4:9, 10) Ohokanyiya nto dia ngandji kaki Kristo. Aha la onto mbosokoya, nde akaye lane la kete dia ndjotovoɛ. Onde hatokoke monga la lowando? Otomami Paulo ak’enya kene katosokoya dia sho mandola lam’akandate ate: “Ndi akavwela tshe, ne dia waku weli la lumu, tawuyalaki la lumu dia dikambu diawo vame, keli dia one lakâvwela, lakulwama dikambu diawo.” (2 Koreto 5:14, 15) Onde we ay’enya eokelo kaye ka losaka lo kimo loseno laye dia kambɛ Nzambi la On’ande Yeso Kristo oka?
LANDE NA KAKASALE YESO AHINDO
20. Okonwelo wa kanga sudi atenyawo lo kene k’endana la Yeso na?
20 Yeso mbeyamaka efula oma lo ahindo wakandasale. Lo dihole dia mbika lôko lo ahombo w’asekande anto, Yeso akakambe olimu la wolo one wakandakondja oma le Nzambi dia mbakimanyiya. Oko enyelo, kanga sudi omotshi akaye le nde ko akawote ate: “Naka we alanga, we la wulu wa nkonoyami.” “Jesu akangasana la ketshi, akasimbula lunya, akawunanda, ndo akawutela ati: ‘Dimi nangaka, okono.’ ” Sudi kande kakashile, nde akakono!—Mako 1:40-42.
21. Woho akona wakakimanyiya Yeso elui w’anto efula na?
21 Ohotok’enda enyelo kekina ka lo Bible kene, ndo kanyia dia ketshi k’efula kaki la Yeso otshale anyande anto: “Elui a waki w’antu wakayi le ndi, wakayi ndu la akanga a dikomo, tshumbi, tutshungu, nyumi, la ekonyi ekina efula. Vo [wakawaokɛ polo ndo l’ekolo ande, NW], ku ndi akâkonoya. Okone lam’akenyi elui w’antu akanga a nyumi wamboteketa, akanga a dikomo wambokono, tshumbi wambokendakenda, tutshungu wambosena, vo wakambi ku vo wakatumbula Unyashungu wa Isariyele.”—Mateu 15:30, 31.
22. Kakona kakasokoya Yeso dia nde mbolola on’aki wadi aki odo na?
22 Mete, Yeso akalange kimanyiya amenyi fonu ane oko alembetshiya eteketa wakandatɛ ambeki ande ate: “Dimi lamboka olui w’anto one ketshi, ne dia vo wambotshikala lami nshi shato. Vo kema la mbo ya ndɛ. Dimi halange mbakaloya la ndjala, vo watokɔkɔmɔ lo mboka.” Omal’aso, Yeso akalesha “apami nunu nei aha la mbadia amato l’ana” paka la mapa esambele eto la tosese tomotshi tatotshitshe.—Mateu 15:32-38, NW.
23. Kakona kakasokoya Yeso dia nde mbolola on’aki wadi aki odo na?
23 Lushi lukina Nto, Yeso akahomana la lemba l’anto wakayatombaka oma lo osomba wa Nayina watatshu otsha wêmbo dia tokunde. Okone mbakondola Bible ate: “Wakayatumbaka la untu lambuvo, aki ona etoi l’utema a nyangu. Nyangu aki wadi aki udu. . . . Lam’akawenyi Khumadiondjo, ndi akawuki ketshi.” Kandji kande kaki woho ako wame la kene kaki la womoto ako. Ko ateketɛ odo, Yeso akate ate: “Olongo a pami, dimi lambukutela nti: eto.” Dihindo dia mamba! “Lakavu akasungukala, akatatela nteketa. Ku Jesu akûkimwela nyangu.” Ohokanyiya ongenongeno one waki la mama kako! Otoyonga lo dihole diakinde, otoyoka na? Lukumu lakahandjo. Mete, tamu kema dia Yeso akewoma ahole tshe!—Luka 7:11-17.
24. Kakona k’enya ahindo waki Yeso lo kene k’endana la nshi yayaye na?
24 Koko ahindo waki Yeso wakonge ongenongeno wa lo tshenyi ya wonya. Anto ane wakandakonola wakayotataka hemo nto. Ndo wane wakandôlola, wakanyomoyovo nto. Koko, ahindo ako wak’enya dia Yeso aki otomami waki Nzambi ndo On’ande la mete. Wak’enya nto dia asui tshe wele l’anto kokaka shila oma lo wolo wa Nzambi. Eelo, nde ak’enya lo dihole dia tshitshe kene kayotshama lane la kete la tshina dia Diolelo diaki Nzambi. Etena kako, atatshi ndjala woyolota, ekonyi, wayokono la wane wakavu wayolo! Hemo, nyoi, la weho ekina wa paa hokiyanya ongenongeno w’anto nto pondjo. Nde otshoko wayonga oso lee!—Enyelo 21:3, 4; Mateu 11:4, 5.
OWANDJI WA DIOLELO DIAKI NZAMBI
25. Naa tenyi sato diakatshikitanya loseno laki Yeso na?
25 Loseno l’Ona Nzambi lakatshikitana lo tenyi sato. La ntondo ka nde sena oko onto, nde akasene lofulo lomotshi l’enonyi laheyama kame la She l’olongo. Ko, l’okongo wa nde mboto, nde akasene enonyi 33 la etenyi lane la kete. Koko kakiane, nde asenako nto l’olongo oko nyuma. Dihole diakona di’osande l’olongo tatɛ oma lo elwelo kande na?
26. Oma lo kolamelo yande lane la kete, kakona kak’enya Yeso dia nde kokaka ndjala na?
26 Aha dikambo dia woshamu mbedio, Yeso akelamɛ dia mbahema lo lowandji. Kânga ondjelo akatɛ Mariya ate: “Nde ayôlɛ oko nkum’ekanga . . . pondjo, ndo diolelo diande honga l’ekomelo.” (Luka 1:33, NW) Etena kakandakambaka olimu ande, nde akateketaka paka dia Diolelo diaki Nzambi. Nde akalakanya ambeki ande dia vo nomba onkone: “Diulelu diaye diayi. Lulangu laye latshami La kete uku atshamalo l’ulungu.” Ko nde akâkeketsha dia vo ‘tetemala la nyanga ntondo diolelo.’ (Mateu 6:10, 33) Oma lo kolamelo yande la kete, Yeso akayaenya dia nde akasungana monga Owandji wa Diolelo diaki Nzambi. Onde nde akamɛ la mbole kam’akandadɛ l’olongo?
27. (a) Kakona kakatshe Yeso lam’akandakalola l’olongo na? (b) Dikambo diakona dia ntondo diakasale Yeso oko Owandji wa Diolelo diaki Nzambi na?
27 Kema. Akadimo otsha lo kene kakafundama lo Osambu 110:1 (NW), otomami Paulo akashihodiɛ ate: “Yeso akakimo olambo wame mbala kako otoyi dia pekato ndo akadjase lo lonya l’omi la Nzambi, akonga polo ndo lam’ayokitshama andoshi ande oko lohona l’ekolo ande pondjo.” (Heberu 10:12, 13, NW) Yeso akakongaka dia Jehowa mbosha dikimo ate: “Uleli l’atei atunyi aye!” (Osambu 110:2) Lam’akakoke wonya ako, nde akatatɛ la mɔmba olongo dia mbitshanya Satana l’andjelo ande. Etombelo wa ta diako dia l’olongo so kondwamaka onkone: “Kakiane panda kamboyala ndo wolo, ndo diolelo dia Nzambi kaso, ndo lowandji la Kristo kande, ne dia one lasongolɛ anangeso akakadjema, one lâsongolɛ la ntondo ka Nzambi ndo l’otsho ndo la yanyi!” (Enyelo 12:10, NW) Oko akatashile la mboka, akambo wa mete menyaka dia ta dia l’olongo so diakashile la ndoma, ndo Yeso Kristo ôlɛko kakiane l’atei w’andoshi ande.
28. (a) Kema edja nto kakona kayosala Kristo na? (b) Kakona kahombaso ntsha dia shimbamela oma lende na?
28 Kema edja nto, Kristo l’andjelo ande wayolanya oseka lowandji tshe l’anto. (Danyele 2:44; Enyelo 17:14) Bible mbutaka ate: nde eko la “yombo ya diesa yakatumbi uma l’unyo andi dia ndi yikota wedja. Ndi ayuwaulela la ukalimba a wulu.” (Enyelo 19:11-16) Dia mbika lo elanyelo kene kayaye, sho pombaka monga la mbetawo le Yeso Kristo. (Joani 3:36) Sho pombaka koma ambeki ande ndo ndjakitshakitsha la tshina diande oko wende Owandji aso wa l’olongo. Onde we ayosala ngaso?
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 58]
Yeso akatshike olimu ande w’otshudi w’abaya dia batizama ndo koma okitami waki Jehowa
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 63]
Yeso aki pôpo la Adama onto l’olowanyi
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 64]
Oma lo ketshi kande, Yeso akakimanyiya ekonyi ndo atatshi ndjala
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 67]
Lo mbolola anto, Yeso ak’enya kene kayondoyosala l’ahole tshe la tshina dia Diolelo diaki Nzambi