Tshapita 9
Onde Mete “Inferno” Weko?
1. Kakona kakalakanya etemwelo dikambo dia inferno na?
ETEMWELO ndakanyaka wa miliyo y’anto awo one: eko dihole dimotshi di’asui wa pondjo di’elɛwo “inferno.” Eko dihole diatsho atshi w’akambo wa kolo. Lo ndjela kene kata Encyclopédie Britannique, “Otemwelo w’Aseka Mupe wele la mbalasa kawo ka woke la Rɔma weko lo ndakanya voate: inferno . . . ayoshikikala pondjo; asui awo hawongaki l’ekomelo.” Wetshelo w’aseka Mupe oso, oko watetemala encyclopédie ako la mbuta, “weko lo kondja osukɔ oma le elui efula w’Asonyi watetemala la nama ditshelo diawo di’edjedja.” Ahindu, ase Buda la wa Misilma vo lawo weko lo ndakanya one inferno eko dihole di’asui. Kema tamu dia anto ane walakanyawo woho a wetshelo wa ngaso mbutaka one naka inferno eko woho a dihole dia kolo ka ditshi ka ngaso, kete le wo hawenyi ndoko ohomba mboditeketa.
2. Kakona kakakanyiya Nzambi lo kene k’endana l’otshumbelo w’ana lo dja na?
2 Oma lo dikambo so, dimbola ne diambotomba: Onde Nzambi Kanga-Wolo-Tshe mbakatonge dihole di’asui dia ngaso? Tênde yema, kanyi yakona yaki la Nzambi otsha le ana w’ase Isariyele etena kengo kakawayele eongelo k’asukanyi awo wakatshumbaka an’awo lo dja na? Onkone mbalembetshiyande lo Dui diande ate: “Vo wakake tanda dia Tofeta, l’okidi wa on’a Hinome, dia ntshumba an’awo w’apami la an’awo a wamato lo dja: dikambo diakimi kombasha dikimo ndo diaki kondjala lo asolo ami.”—Jeremiya 7:31, NW.
3. Lande na kele kema ololo ndo hotone l’Afundelo dia kanyiya one Nzambi soyaka anto na?
3 Ohotokokana lomba dia dikambo so. Naka kanyi ya tshumba anto lo dja kondjala l’asolo waki Nzambi, onde mbotoneka la lomba di’one nde akatonge inferno wa dja dikambo dia tshumbaka wane wahôkambe olimu oka? Bible mbutaka ate: “Unyashungu ele ngandji.” (1 Joani 4:8) Onde mete Nzambi ka ngandji ayokoka soya anto pondjo pondjo? Onde we kokaka ntsha osoku? Okondjelo wa diewo di’one Nzambi eko kanga ngandji pombaka tosokoya dia sho sedingola Dui diande woho wa mbeya kana mete “inferno” eko dihole d’asui wa pondjo.
SCHEOL LA HADES
4. (a) Woho akona w’enya Bible one Scheol la Hades nembetshiyaka engo kako otoyi na? (b) Dikambo di’one Yeso akatshu lo Hades alangadio menya na?
4 Dia menya dihole ne diatsho anto etena kavowo, Bible kambaka olimu l’oteketa one “Scheol” lo Afundelo wa lo Heberu ndo “Hades” lo Afundelo wa lo Greke. Koko eteketa eso nembetshiyaka dui diako diame oko w’enama hwe l’Osambu 16:10 ndo lo Etsha 2:31, tovɛsa t’enaye lo dikatshi diayela dingo. Lembetɛ dia, lo shila Osambu 16:10 lene ele Scheol mbatanema, Etsha 2:31 kambaka olimu la Hades. Anto amotshi semaka one Hades eko dihole di’asui wa pondjo. Koko lembetɛ dia, Yeso Kristo aki lo Hades. Onde sho kokaka mbetawo one Nzambi akasoya Kristo “l’inferno” wa dja? He kema, aha osoku! Lo nyoi kande, Yeso akatshu yakinde lo diombo diande.
5, 6. Woho akona wele akambo wakakome Jakobo la Yosefu y’onande, ndo Jobo, menyaka one Scheol kema dihole di’asui na?
5 Etatelo 37:35 tewoyaka diaki Jakobo, lakalelaka Yosefu y’onande, lakandafonyaka one nde akadiakema. Onkone mbata Bible diaki Jakobo ate: “Ndi akatuni esambelu kawo ata ati: Dimi layutsho [lo Scheol, NW] la delu dia on’ami.” Kakiane, ohotokanyiya yema. Onde Scheol aki dihole di’asui? Onde Jakobo aki la mbetawo k’one Yosefu y’onande akatshu otsha lo dihole dimotshi dia woho wa ngaso dia totshikala pondjo, ndo omaloko mbakandakombolaka dia tohomana lande leko? Lo wedi okina, onde kanyi yaki Jakobo aki dia on’ande la ngandji akavu ndo aki lo diombo, ndo dio diako diakakombolaka Jakobo nyoi kakinde ndameme?
6 Eelo, anto w’ololo tshokaka lo Scheol. Oko enyelo, tênde yema dikambo diaki Jobo onto l’eyama efula oma lo kolamelo yakinde otsha le Nzambi. Etena kakandandama la fonu ya wolo, nde akalombe Nzambi ekimanyielo. Dombelo diakinde diakafundama onkone lo Jobo 14:13: “Utuyetawo mbishemi lu [Scheol, NW], . . . Utuyetawo nshikike etena ka we mbuhomi li!” Dja lomba kakiane: Otondonga Scheol eko dihole dia dja ndo di’ohenyohenyo, onde Jobo otokombola dia tetsha wenya leko edja ndo l’etena kotoyowohɔ Nzambi? Aha la dunga, Jobo akakombola mvo ndo tsho lo diombo woho w’asui ande komɛ.
7. (a) Eongelo kakona kele la wane wele lo Scheol na? (b) Ele Scheol la Hades na?
7 Lo ahole tshe watanema oteketa one Scheol lo Bible, vo hawoteketa dikambo dia loseno, di’olimu kana di’asui. Koko, vo mbotoneka l’ololo tshe la nyoi ndo la osukukalelo. Enyelo, ohotokokanyiya dikambo dia Undaki 9:10, wadiema onkone: “Kene tshe kayena lunya laye dia ntsha, kukitshi la wulu aye; ne dia nduku ulimu kuyanga kanyi, ewu kuyanga yimba, yeli lu [Scheol, NW], lene atayatshu.” Omaloko, okadimwelo wambokêma hwe mete. Scheol la Hades kema dihole di’ohenyohenyo koko nembetshiyaka diombo di’oseka onto tshe. (Osambu 139:8) Anto w’ololo kame ndo wa kolo watotshokaka lo Scheol, kana lo Hades.
OTOMBELO W’OMA LO INFERNO
8, 9. Etena kengo kakinde l’otema a lose, lande na kakate Jona ate: l’inferno mbakinde na?
8 Onde onto lambovo kokaka tomba oma lo Scheol (Hades)? Tênde yema dikambo diaki Jona. Etena kakasale Nzambi dia lose la woke amɛnɛ Jona woho wambôtsha di’aha nde mvo l’ashi, Jona akalombe oma lo otema a lose ate: “Dimi lakete Jehowa dia sui diami, ko nde akambetawo. Dimi lakalele oma l’otema wa Scheol dia kondja ekimanyielo. We akoke dui diami.”—Jona 2:2, NW.
9 Kakona kakalange Jona nembetshiya lam’akandate ate: “oma l’otema wa Scheol”? Mete, otema a lose lako kômonga dihole dia dja y’ohenyohenyo. Koko, akahombe koma diombo diaki Jona. Woho ako mbele, lo kene kawenda ndameme, Yeso Kristo akate ate: “Uku aki Jona l’utema a lusi la wuki tanyi tusatu la etshu esatu; osoku mbayuyala On’a untu tanyi tusatu la etshu esatu l’atei a kete.”—Mateu 12:40.
10. (a) Djembetelo yakona y’enya one wane wele l’inferno kokaka tomba omaloko na? (b) Naa djembetelo kina yele laso y’enya one “inferno” kedikedi “diombo” na?
10 Yeso akavu ndo aketsha nshi shato y’etondo lo diombo diakinde. Onkone mbakondola Bible ate: “Ndi kuntshikama [lo Hades, NW], . . . Unyashungu akulula Jesu ako.” (Etsha 2:31, 32) Woho ako wame mbele, oma lo elombwamelo kaki Nzambi, Jona akatondjama oma lo Scheol, mbuta ate, oma lo dihole ne diakahombe monga diombo diakinde. Dui so diakasalema etena kakatôtowoka lose l’okongo. Eelo, anto kokaka tomba oma lo Scheol! Lo mete, daka dia wangasanu di’endana la kete diakashama lo Enyelo 20:13 ele dia ‘nyoi la Hades wayotondja edo tshe wele loko.’ Nde otshikitanelo wele lasa kene kalakanya Bible dikambo dia eongelo ka wavo la woho one wakalakanya etemwelo lee!
NGEHENA LA EDUWA KA DJA
11. Naa oteketa akona wa lo Greke w’enama mbala 12 lo Bible ndo wakadimoma “inferno” lo King James Version?
11 Koko, anto amotshi kokaka mbuta voate: ‘Toko Bible teketaka dikambo dia inferno wa dja la di’eduwa ka dja na. Onde oso kema djembetelo y’enya one dihole di’asui dieko?’ Mete, ekadimwelo emotshi wa Bible, oko King James Version, teketaka dia “inferno wa dja” la dikambo dia “otambiyelo wa l’inferno, lo dja yele hadimalaki pondjo.” (Matheu 5:22; Mako 9:45) Eko tshe tshe, tovɛsa 12 tatanema lo Afundelo wa lo Greke w’Akristo tele King James Version kambaka olimu la “inferno” oko okadimwelo w’oteketa wa lo Greke Ngehena. Onde mete Ngehena eko dihole dia dja y’asui, ndo kitshimudi ya Hades ele diombo?
12. Ele Ngehena, ndo kakona kakawasalaka loko na?
12 Aha la potɔhotɔ, eteketa ene: “Scheol” lo Heberu la “Hades” lo Greke diombo mbalembetshiyawo. Ko ele Ngehena na? Lo Afundelo wa lo Heberu, Ngehena ele “dianda dia Hinome.” Oho dia, Hinome aki lokombo la dianda kana l’okidi waki l’andja w’ehele ka Jerusalema lene akalambolaka ase Isariyele an’awo la mbâtshumba lo dja. L’edjedja ka wonya, Josiya Nkum’ekanga k’ololo akayodjaka dihole diako etshi di’aha etshelo wa dingeno wa ngaso tetemala la tshama loko. (2 Nkumi ya Dikanga 23:10) Dianda diako diakayokomaka dihole diakadjawo diango dia mindo, kana diala di’anto tshe.
13. (a) Lo nshi ya Yeso, Ngehena akakambemaka olimu l’okoko akona? (b) Kakona kakiwo kômbidjaka loko na?
13 Lo nshi yaki Yeso eke lane la kete, Ngehena aki diala ne diakakadjemaka diango dia mindo dia lo Jerusalema. Di’aha dja dimala, wakadjaka ntshɔ loko dia diango dia mindo tshumbama. Dikisionele dimotshi, Smith’s Dictionary of the Bible, Etenyi 1, nembetshiyaka onkone ate: “Dihole diako diakayokomaka le onto tshe ekashelo ka diango dia mindo [diala] di’osomba w’otondo, wakakadjaka edo w’andjakanyi ndo akandja wa nyama la weho ekina wa mbo ya mindo tshe loko.” Ndoko etongami kasena kakawatambiyaka loko.
14. Djembetelo yakona yele laso y’enya one Ngehena eko dedi di’elanyelo ka pondjo na?
14 Lam’ele wakeyaka hwe dikambo di’endana la diala di’osomba w’otondo, ase Jerusalema wakahotɔ hwe olembetshiyelo w’eteketa waki Yeso ene wakandate ewandji wa kolo w’etemwelo ate: “Nyu elui, ndu diuhu di’akhuha, ukundi ayunyuhanda elumbwelu ka [Ngehena, NW]?” (Mateu 23:33) Yeso takandalange mbukiya kana menya ate: ewandji wa temwelo eso wotohenyahenyama. Etena kengo kakatshumbaka ase Isariyele an’awo wasena lo dianda diako, Nzambi akate ate: kanyi ya ntsha woho wa dikambo dia nyomi dia ngaso kômboyɛ l’asolo ande! Omaloko, kômonga okandokando etena kengo kakakambe Yeso olimu la Ngehena oko dihole diakoka di’enya djembetelo y’elanyelo ka pondjo ndo k’oshiki. Nde akalange nembetshiya dia ewandji ako wa kolo w’etemwelo takawasungana dia monga la elwelo. Wane wakalongaka Yeso wakakoke mboka hwe dia wane wayotsho lo Ngehena, woho ako wame la mindo nye yadjama loko, diakiwo ele dia nanyema pondjo.
15. Ele “Eduwa ka dja” na, ndo djembetelo yakona yele laso dia dikambo so na?
15 Ko ngande na, “eduwa ka dja” kateketama lo dibuku di’Enyelo dia lo Bible kedikedi na? Olembetshiyelo awo weko woho ako wame la wone w’endana la Ngehena. Eduwa kako h’enya dihole di’ohenyohenyo koko nembetshiyaka nyoi ka pondjo, kana elanyelo. Lembetɛ kene kata Bible dia dikambo diako lo Enyelo 20:14 ate: “Wakakadja nyoi la [Hades, NW] lu eduwa ka dja. Nyoi ka hendi kako kele eduwa ka dja!” Eelo, eduwa ka dja kedikedi “nyoi ka hendi,” nyoi kele kema la elwelo. Mbokemaka hwe dia “eduwa” kako keko dedi kana djembetelo, ne dia nyoi la inferno (Hades kana odimu a pengando) wambokadjema loko. Nyoi la inferno hawokoke nongola oko diango ne di’enama. Koko nyoi la inferno kokaka minyema kana nanyema, ndo wayolanyema kana tshika dihole.
16. Kakona kalembetshiya dikambo di’one Diabolo ayosoyama “l’eduwa ka dja” pondjo pondjo na?
16 Koko, anto amotshi kokaka mbuta voate: ‘toko Bible mbutaka ate: Diabolo ayosoyama pondjo pondjo l’eduwa ka dja.’ (Enyelo 20:10) Dui so alembetshiyadio na? Etena kaki Yeso eke lane la kete, anami wa mvudu ya kanu wakelamɛka “asuyanyi.” Woho ako mbakateketa Yeso dikambo di’onto omotshi lo otoyi a l’atei w’ekela ande ate: “Khumendi akumala, akûkimo le asuyanyi, edja ndu ndi ambongela dibasa tshe.” (Mateu 18:34) Lam’ele wane wambokadjema lo “eduwa ka dja” wambotsho lo “nyoi ka hendi” kele elwelo kema, vo wambodjama, oko akokaso mbuta, lo lokanu la nyoi pondjo pondjo. Vo wambotshikala lo nyoi oko wane wambodjama lo lowete pondjo pondjo ndo walamema oma le anami wa mvudu ya kanu. Mete, atshi w’akambo wa kolo, hawosoyama lo demba ne dia, oko akatashile la mena, kam’avo onto, nde honge nto. Nde heye ndoko dikambo.
KANGA ONGONYI LA LAZARO
17. Woho akona weyaso one eteketa waki Yeso w’endana la kanga ongonyi nde la Lazaro okela mbewo na?
17 Ko ngande na, onde Yeso kombuta lo otoyi a l’atei w’ekela ande ate: “Olombi akavu, andjelo wakawembe utsha lu tulu ka Abarahama. Ndu kanga ongonyi akavu, ku wakukhunde. Ndi aki la fono lu Luwinga la dja [Hades, NW]. Ndi akedia ashu, akenyi Abarahama tshalula la Lazaro lu tulu kandi”? (Luka 16:19-31) Lam’ele takashile la mena dia, Hades eko diombo di’anto tshe, koko aha dihole di’asui, mbokemaka hwe dia Yeso akateketaka l’okela kana aki etelo ka dedi. Dia menya one kômonga okondo wakasalema koko aki okela, toshihodie yema dikambo ne: Onde olongo la inferno sukana dia woho wa sawo dia ngaso koka la salema? Ko endaka kanga ongonyi aki lo dja, onde piopo y’ashi yotôtome Abarahama lo shodi ya lohita le Lazaro otokoka shidiya posa kande kana mbodia lolemi lakinde? Ko ngande na, Yeso akandalange nembetshiya lo okela oso na?
18. Olembetshiyelo akona wele l’okela ako lo kene k’endana la (a) kanga ongonyi? (b) Lazaro? (c) nyoi k’onto l’onto? (d) asui waki kanga ongonyi?
18 Kanga ongonyi wa l’okela ako eko dedi di’ewandji wa temwelo wakakalɛ Yeso ndo wakayôdakaka yema l’okongo diko. Lazaro eko dedi di’anto k’anto waketawo On’aki Nzambi. Nyoi kaki kanga ongonyi la kaki Lazaro menyaka otshikitanelo wakayongaka lo waonga awo. Otshikitanelo ako akasalema etena kakakotsha Yeso ehomba wa lo nyuma wa kalasa ka Lazaro, ne dia vo waketawoma le Abarahama a Woke, Jehowa Nzambi. L’etena kako kame, ewandji wa temwelo dia kashi ‘wakavu’ lo woho w’onɛ Nzambi akâkalɛ. Wamboshila la mbikashema, wakahenyahenyama etena kakatondja ambeki waki Kristo etsha awo wa kolo lo seke. (Etsha 7:51-57) Omaloko, okela one halakanya one anto amotshi wambovo wasoyamako lo inferno wa dja.
WETSHELO WAKASAMBIYAMA OMA LE DIABOLO
19. (a) Kashi kakona kakadianganya Diabolo na? (b) Lande na kele tamu kema dia wetshelo wa mpurgatɔryɔ wa kashi mbewo na?
19 Diabolo mbakate Eva ate: “Yaa! nyu hanyuvo mete.” (Etatelu 3:4; Enyelo 12:9) Koko, nde akavu; ndoko etenyi kemotshi ka demba diakinde kakatshikala la loseno. Wetshelo w’one anima senaka l’okongo wa nyoi ka demba eko kashi kakatate oma le Diabolo. Ndo nto, nde mbakahandjola kashi kekina kene k’one, anima w’atshi w’akambo wa kolo soyamaka lo inferno kana lo mpurgatɔryɔ. Koko Bible nembetshiyaka l’ololo tshe ate: wavo haweye ndoko dikambo, wetshelo wa ngaso wa kashi mbewo. Lo mete, ongi oteketa one: “mpurgatɔryɔ” kana kanyi ya mpurgatɔryɔ kema lo Bible.
20. (a) Kakona kambotoshila la mbeka lo tshapita nye na? (b) Ewo kene ambotokimanyiya lo na?
20 Tôhɔ yema oko womiso la mena dia Scheol, kana Hades, ele dihole dia mumuya diele ndo la dikongelo le wane wambovo. Tshe, oyadi anto w’ololo kana wa kolo watotshokaka leko dia kongɛka elwelo. Takashile la mena nto dia Ngehena kema dihole di’asui, koko kambemaka olimu lo Bible oko djembetelo y’elanyelo ka pondjo. Woho ako wame mbele, “eduwa ka dja” kema dihole diahɛta dja y’esase, koko eko dedi dia “nyoi ka hendi” kele elwelo hatonga. Nto hadiokoke monga dihole di’ohenyohenyo dikambo dia woho wa kanyi ya ngaso kômonga l’asolo wa Nzambi. Oko akokaso kotsha nto, soya onto pondjo pondjo ne dia nde akatshe kolo lane la kete enonyi emotshi eto hôtone l’akambo wa losembwe. Nde ololo dia mbeya mete lo kene k’endana la wavo lee! Mete, dikambo so kokaka totshungola oma lo woma ndo oma lo dikanyikanyi.—Joani 8:32.
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 84]
L’okongo wa lose mbômena, lande na kakate Jona ate: ‘Lakalele oma l’otema w’inferno’ na?
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 86]
Ngehena aki diala dia l’andja wa lohango la Jerusalema. Diakayokomaka djembetelo ya nyoi ka pondjo
[Scriptures illustrated on page 83]
Eteketa ene “Scheol” lo Heberu la “Hades” lo Greke weko la olembetshiyelo wame
9 Utema ami atongenangenaka otekoya. Okone khum’utema kami atuyalaka la ongenongeno, ndu dimba diami diatuyalaka la elamelu.
10 We hotshika utema ami lu [Scheol, NW], kuyanga mbetawo ulangimi aye mena diumbu.
11 We ayomenyaka mbuka ka lumu; engenongeno wa mamba weko la ntundu kaye;
30 Ndi aki umvutshi; akeyi ati: Nzambi akûtshibela ati: Dimi layudjasha kanula motshi y’uma l’utema aye lu kiti kaye ka diulelu. 31 Ndi akenyi dikambu ne ntundu, akati dia eulwelu ka Kristu, ndi kuntshikama lu [Hades, NW], dimba diandi komponda. 32 Unyashungu akulula Jesu ako. Shu tshe teko emenyi a dikambu diako. 33 Okone ndi akambiyama lu lunya la pami la Unyashungu, ndu akalungula daka dia nyuma