Tshapita 131
Diɛnamelo dia komelo, ndo Pɛntɛkɔsta ka l’ɔnɔnyi 33 T.D.
L’ETENA kɛmɔtshi, Yeso ambɔsa tɛdikɔ di’apɔstɔlɔ ande 11 tshɛ tohomana la nde lo dikona dimɔtshi dia la Ngalileya. Ondo ambeki akina wakoki dikambo sɔ, ɔnkɔnɛ wanɛ wambotshɔ lo dihole diakɔ wekɔ anto ndekana 500. Ande ɔngɛnɔngɛnɔ wele la wɔ lam’ambɛnama Yeso ko ambotatɛ mbaetsha lee!
L’atei w’akambo wambondowaetsha, Yeso ambolembetshiya olui ɔsɔ w’anto ɔnɛ Nzambi akawosha lowandji tshɛ l’olongo ndo la nkɛtɛ. Nde ambowatɛ ate: “Okone nyutshu, nyete wedja tshe ambeki, nyâbatiza lu lukumbu la Papa ndu l’Ona ndu la [nyuma k’ekila, NW]. Nyuwaetshaki dia ntsha akambu tshe wamumunyutela.”
Ohokanyiya dikambo sɔ! Apami, amato, la ana, vɔ tshɛ wambolongola ɔkɛndɛ akɔ wâmɛ wa sala olimu wa mbetɛ anto ambeki. Atunyi wayohemba memadja olimu awɔ w’esambishelo ndo wa wetshelo, koko Yeso ambâkeketsha ate: “Nyulungi, dimi leko la nyu nshi tshe, edja ndu ekumelu k’andja.” Yeso ekɔ kâmɛ l’ambeki ande oma l’ekimanyielo ka nyuma k’ekila, dia mbakimanyiya woho wa vɔ kotsha olimu awɔ.
L’ɔkɔngɔ w’eolwelo kande, Yeso ambɛnama le ambeki ande l’edja ka nshi 40. Lo diɛnamelo sɔ, nde mbatɛka dikambo dia Diolelo diaki Nzambi ndo di’ɔkɛndɛ awɔ w’ambeki. Lushi lɔmɔtshi, nde amboyɛnama ndo le Jakɔba, koshɛnde ka nyangɛwɔ ɔtɔi, ndo ambowetawoya, nɛ dia polo ndo l’etena kɛnɛ ko nde atetawɔ ɔnɛ Kristo mɛtɛ kende.
Lam’eke apɔstɔlɔ la Ngalileya, ondo Yeso ambowatɛ dia vɔ nkalola la Jerusalɛma. Nde ambotohomana la wɔ lɛkɔ ko ambowatɛ ate: “Tanyumoki uma la Jerusalema, keli nyukungi daka dia Papa, diakanyuki uma le mi. Ne dia Joani akabatizaka l’ashi, keli nyu nyayubatizama la [nyuma k’ekila, NW], aha nshi efula umaka kakiane.”
L’ɔkɔngɔ diko, Yeso ambohomana l’apɔstɔlɔ ande nto ko ambotomba la wɔ l’andja w’osomba, ambotshɔ la wɔ polo ndo la Bɛtaniya, ngielongelo yele lo lɛkɛ l’ehotwelo ka wonya, l’oholola wa Dikona di’Ɔlivɛ. Dikambo dia diambo ko, oyadi kakɔna tshɛ kakandawatɛ lo kɛnɛ k’endana l’otshwelo ande otsha l’olongo, vɔ wâkatetemala kanyiya ɔnɛ Diolelo diande diayotatɛ mbolɛ lanɛ la nkɛtɛ. Diɔ diakɔ diambowowombola ɔnɛ: ‘Nkumadiɔndjɔ, onde etena kɛnɛ mbayoyokaloyɛ Isariyɛlɛ diolelo?’
Lo dihole dia nde pemba nto dia sembola kanyi yawɔ ya kashi, Yeso ambâkadimola tsho ate: “Aha dikambu dianyu dia mbeya tena kana enonyi wakashikike Papa lu wulu andi.” Ko, nde ambonyomoka epole ɔsɛkɛ nto l’olimu wahombawɔ sala, ata ate: “Nyu nyayulungula wulu lam’ayuya [nyuma k’ekila, NW] le nyu. Nyu nyayuyala emenyi ami lu Jerusalema, lu Judiya tshe la Samariya edja ndu [lo tokoma ta] kete.”
Lam’ewɔ lo menda, Yeso ambotatɛ mbudɛ otsha l’olongo, ko dinge dimɔtshi diamboyôkomba oma lo asho awɔ. L’ɔkɔngɔ wa nde nkolola demba diande di’emunyi, nde ambodɛ l’olongo oko onto la lo nyuma. Apɔstɔlɔ 11 wâkatetemala menda l’olongo, ko apami ahende wɔlɔtshi ahɔndɔ a wɛma wambɛnama suke la wɔ. Andjelo asɔ wɔlɔtshi alemba w’emunyi wambowambola vate: “Nyu asi Ngalili, dikambu kuna diemalanyu, ku mendaka l’ulungu? Jesu one, lambosama l’ulungu uma le nyu, ayuya wuhu ako, uku awenanyu atatshu utsha l’ulungu.”
Ɔnkɔnɛ mbomwe Yeso oma lanɛ la nkɛtɛ: hawudi amama ɔnɛ kele anto tshɛ weye, paka ambeki wa kɔlamelo ato mbowɛnyi lam’amondotadɛka. Omalɔkɔ, nde ayokalola woho akɔ wâmɛ—hawotoda amama ɔnɛ kele anto tshɛ weye, ndo paka ambeki ande wa kɔlamelo ato mbayeya ɔnɛ nde ambokalola ndo ambotatɛ monga lo lowandji la Diolelo.
Kakianɛ, apɔstɔlɔ wamboholɔ oma lo Dikona di’Ɔlivɛ, wambotenyanya Okidi wa Kidirɔna, ko wambokalola la Jerusalɛma. Wambotshikala lɛkɔ lo ndjela dui dia Yeso. L’ɔkɔngɔ wa nshi dikumi, lo Difɛstɔ di’Ase Juda dia Pɛntɛkɔsta ka l’ɔnɔnyi 33 T.D., ambeki suke la 120 wambosangana lo luudu la la diko la Jerusalɛma, ko londjo lele oko la lɔpɛpɛ la wolo lamboya mbala kakɔ ɔtɔi. Ko nemi yele oko ya dja yambɛnama, lolemi ɔtɔi ɔtɔi l’ɔtɛ w’ombeki l’ombeki wele lâwɔ, ko ambeki tshɛ wambotatɛ tɛkɛta ɛtɛkɛta wotshikitanyi. Ɔsɔ ekɔ otshulwelo wa nyuma k’ekila kakalake Yeso! Mateu 28:16-20; Luka 24: 49-52; 1 Koreto 15:5-7; Etsha 1:3-15; 2:1-4.
▪ Wa na wambolongola alako wa ndjihelo oma le Yeso lo dikona dia Ngalileya, ndo naa alako akɔ?
▪ Woho akɔna wambokeketsha Yeso ambeki ande, ndo ngande wayondoyalaka kâmɛ la wɔ?
▪ Nshi ngana yambɛnama Yeso le ambeki ande l’ɔkɔngɔ w’eolwelo kande, ndo kakɔna kawaetshande?
▪ Onto akɔna ondo lele komonga ombeki la ntondo ka nyɔi ka Yeso lamboyɛnama Yeso le nde?
▪ Naa tena pende dia ndjihelo diohomanyi Yeso nde l’apɔstɔlɔ ande, ndo kakɔna kosadimi lo tena sɔ?
▪ Ngande wayokalola Yeso woho akɔ wâmɛ wotshwende?
▪ Kakɔna kambotshama lo Pɛntɛkɔsta ka l’ɔnɔnyi 33 T.D.?