Rɛferansɛ wa lo Dikatshi dia losanganya la Lɔsɛnɔ ndo olimu aso
NGƆNDƆ KA NTONDO 7-13
AKAMBO W’OHOMBA W’AMA L’ƆTƐKƐTA WA NZAMBI | ETSHA 21-22
“Lolango la Jehowa latshame”
bt-F 177-178 od. 15-16
“Lolango la Jehowa latshame”
15 Etena kaki Pɔɔlɔ laka Filipɛ, ɔngɛndangɛnda ɔmɔtshi wakalɛmiyamaka akakome, mbuta ate Angabo. Wanɛ wakadjasɛka laka Filipɛ wakeyaka Angabo oko omvutshi, nɛ dia nde akewoya dia ndjala ka kasha kakahombe monga l’ɛlɔmbwɛlɔ ka Klodiyo. (Ets.11:27, 28) Ondo vɔ wakayambola ɔnɛ: ‘Lande na kamboya Angabo lanɛ? Losango lakɔna lamondela?’ Etena kakawawendaka tɛɛ, nde akɔshi okaba wa Pɔɔlɔ, mbuta ate okaba wakasalema la dihɔndɔ wakawakokaka momba falanga ndo diangɔ dikina ndo wakɔlɔtaka lo lokende. Angabo akakeleka ekolo ndo anya ande la okaba ɔsɔ. Oma laasɔ, nde akatɛkɛta. Nde aki la losango la wolo lɔnɛ: “Nyuma k’ekila kekɔ lo mbuta ɔnɛ: ‘Nganɛ mbayokeleka ase Juda kanga oya ɔnɛ la Jɛrusalɛma ndo mbayondokimɔma l’anya w’ase wedja.’”—Ets. 21:11.
16 Prɔfɛsiya kakashikikɛka dia Pɔɔlɔ akahombe ntshɔ la Jɛrusalɛma. Tɔ kakɛnyaka nto di’ase Juda wayotookimɔ “l’anya w’ase wedja.” Prɔfɛsiya kɛsɔ kaki la shɛngiya y’efula le wanɛ waki laawɔ. Luka akafunde ɔnɛ: “Lam’akatoke ngasɔ, sho la wanɛ waki lo dihole sɔ takatatɛ nsɛngasɛnga Pɔɔlɔ diaha nde ntshɔ la Jɛrusalɛma. Koko Pɔɔlɔ akakadimola ate: “Lande na kalelanyu ndo kayanganyu ntɛwɔla yɛdikɔ yami? Nyeye dia dimi lekɔ suke dia mindama lo lokanu ndo dia mvɔ la Jɛrusalɛma lo lokombo la Nkumadiɔndjɔ Yeso’”—Ets. 21:12, 13.
bt-F 178 od. 17
“Lolango la Jehowa latshame”
17 Ohokanyiya dui nɛ. Anangɛso mbidja ndo Luka wekɔ lo ntetemala nshimba Pɔɔlɔ diaha nde ntshɔ. Amɔtshi wekɔ lo ndela. Lo tshutshuyama oma lo woho wakawayakiyanyaka dikambo diande, la ngandji tshɛ, Pɔɔlɔ akate ate vɔ waki lo ‘mbaata asolo,’ kana lo ndjela dikadimwelo dikina, etelo ka lo Grɛkɛ kɛsɔ kadimɔmaka ɔnɛ: Wekɔ lo ‘mbaata [nde] asolo.’ Koko, nde kotshikitanya yɛdikɔ yande ndo dui sɔ diakɛnama etena kakandɛnana l’anango wa la Tura, nde kombetawɔ woho wakawɔɔsɛngasɛngaka kana wakawakɛdiaka asɔyi lo dikambo diande ntshikitanya yɛdikɔ yande. Koko, nde akaalembetshiya lande na kakandahombe ntshɔ. Ande dihonga ndo yɛdikɔ ya dimɛna yakandɔshi lee! L’ɛnyɛlɔ ka Yeso laki la ntondo kande, Pɔɔlɔ kotshikitanya yɛdikɔ yande ya ntshɔ otsha la Jɛrusalɛma. (Hɛb. 12:2) Pɔɔlɔ konyangaka dia monga ovwedi, koko ayadi kaanga otondovɔ, dui sɔ diotonga tshondo ya nɛmɔ le nde dia mvɔ oko ombeki wa Kristo Yeso.
bt-F 178 od. 18
“Lolango la Jehowa latshame”
18 Kakɔna kakasale anangɛso? Lo tshena pe, vɔ waki la dilɛmiɛlɔ di’efula. Sho mbadiaka ɔnɛ: “Lam’ele nde kombetawɔ, sho takatshike mboshimba ndo takate shate: ‘Lolango la Jehowa latshame.’” (Ets. 21:14) Wanɛ wakahembe mbetawoya Pɔɔlɔ diaha ntshɔ otsha la Jɛrusalɛma kotshininala dia mbeetawoya kanyi yawɔ. Vɔ wakahokamɛ Pɔɔlɔ ndo waketawɔ dia lolango la Jehowa salema, kaanga mbakinde tshondo y’okakatanu le wɔ. Pɔɔlɔ akatetemala la lɔkɛndɔ lakahombe tokonya lo nyɔi. Otonga dui dia wɔdu le Pɔɔlɔ otondonga wanɛ wakawokaka ngandji kopemba dia mbɔɔkɔmɔla.
Toyange diangɔ di’oshinga wolo dia lo nyuma
bt-F 184-185 od. 10-12
“Nyohokame nyote”
10 Koko, Pɔɔlɔ akayadjaka lo dihole di’anto wakayelaka mbekelo y’ase Juda yele oko, ntshika nkamba olimu lushi la Sabato kana mbewɔ ndɛ diangɔ dimɔtshi. (Rɔmɔ 14:1-6) Ndo nde kombidja ɛlɛmbɛ lo dikambo dia wonyelo wa mpota. Lo mɛtɛ, Pɔɔlɔ akanya Timɔte mpota diaha ase Juda monga la takanyi ta kɔlɔ lo dikambo dia Timɔte lele she aki ose Ngirika. (Ets. 16:3) Wonyelo wa mpota aki yɛdikɔ y’onto ndamɛ. Pɔɔlɔ akatɛ ase Ngalatiya ɔnɛ: “Wonyelo wa mpota kana aha minya mpota keema la nɛmɔ, koko mbetawɔ katshutshuyama oma lo ngandji mbele la nɛmɔ.” (Nga. 5:6) Ɔnkɔnɛ, mbuta dia paka onto minya mpota kana monga l’esɛ k’ɛlɛmbɛ mbaki kɛnɛ kakalɔmbamaka le Jehowa, akɛnyaka di’onto ɔsɔ bu la mbetawɔ.
11 Koko kaanga mbaki vate vate shɔ komonga mɛtɛ, yɔ yakatetemala nkiyanya ambetawodi w’ase Juda. Diakɔ diele, dikumanyi wakasha Pɔɔlɔ ɛlɔmbwɛlɔ kɛnɛ: “Tekɔ la apami 4 wakatshike dɔkɔlɔkɔ. Ɔsa apami akɔ ndo yaɛdia kaamɛ la wɔ lo ndjela ɛlɛmbɛ ndo futa kɛnɛ kahombama dia vɔ minya avo. Ko anto tshɛ wayeya dia vate vate yakawoke lo dikambo diayɛ bu mɛtɛ ndo ɔnɛ wɛ ekɔ lo nkɛndakɛnda lo yoho ya dimɛna ndo wɛ ekɔ lo nkitanyiya Ɛlɛmbɛ.”—Ets. 21:23, 24.
12 Pɔɔlɔ akakoke ntona nsala dui sɔ, nɛ dia vate vate shɔ komonga lo dikambo diande, koko aki l’ɔtɛ w’ohetoheto waki l’ase Juda l’Ɛlɛmbɛ wa Mɔsɛ. Koko nde kotona nsala dui sɔ, nɛ dia diɔ kosekolaka atɔndɔ waki Nzambi. Ntondo ka laasɔ nde akafunde ate: “Le ase Juda, dimi lakayala oko ose Juda dia nkotola ase Juda. Le wanɛ wele l’ɛse k’ɛlɛmbɛ, dimi lakayala oko onto lele l’ɛse k’ɛlɛmbɛ kaanga mbemi bu l’ɛse k’ɛlɛmbɛ dia nkotola wanɛ wele l’ɛse k’ɛlɛmbɛ.” (1 Kɔ. 9:20) Lo diaaso sɔ, Pɔɔlɔ akakambe kaamɛ la dikumanyi dia la Jɛrusalɛma ndo akonge “oko onto lele l’ɛse k’ɛlɛmbɛ.” Lo nsala ngasɔ, nde akatotshikɛ ɛnyɛlɔ ka dimɛna dia sho kambaka kaamɛ la dikumanyi ndo aha ntshininala dia nsala akambo woho walangaso.—Hɛb. 13:17.
nwtsty-E, nɔtɛ ka wekelo ka lo Ets. 22:16
Ɛdiama oma lo pɛkato yayɛ lo mbelɛ lokombo lande: Kana “ɛdiama oma lo pɛkato yayɛ ndo elɛ lokombo lande.” Onto mbɛdiamaka oma lo pɛkato yande aha tsho lo batizama l’ashi, koko lo mbelɛ lokombo la Yeso. Dui sɔ nembetshiyaka monga la mbetawɔ le Yeso ndo mɛnya mbetawɔ kakɔ oma l’etsha w’Okristo.—Ets. 10:43; Jak. 2:14, 18.
NGƆNDƆ KA NTONDO 14-20
AKAMBO W’OHOMBA W’OMA L’ƆTƐKƐTA WA NZAMBI | ETSHA 23-24
‘Wakofunde ɔnɛ nde ekɔ ɛngɔ ka kɔlɔ ndo ekɔ lo tɔmbɔshana’
bt-F 191 od. 5-6
‘Onga la dihonga di’efula!’
5 Pɔɔlɔ akasha ekeketshelo ka la wonya. La wedi a pindju, ndekana apami 40 w’ase Juda “wakɔtɔ sheke ndo wakatshibe wata vate: Hatole ndo hatɔnɔ paka tambodiaka Pɔɔlɔ.” Woho ‘wakawatshibe ndo wakawɔtɔ sheke’ shɔ akɛnya woho wakayashikikɛ ase Juda asɔ dia ndjaka ɔpɔstɔlɔ. Ekɔ oko vɔ wakataka ɔnɛ, mananu kayale le so naka sheke yaso hayotondoyami. (Ets. 23:12-15) Sheke yawɔ shɔ yaketawɔma le ewandji w’ɛlɔmbɛdi ndo dikumanyi ndo oyango waki la wɔ aki wa ntɔla Pɔɔlɔ lo tominadi ta laadiko ndo toshikikɛ dimɛna dimɛna akambo wakawofundaka. Koko lo mboka, wanɛ wakawɔtwɛ sheke wakakokaka mpolama Pɔɔlɔ dia mbonda ndo mbodiaka.
6 Koko, ɔnaki kadiyɛ Pɔɔlɔ akoke sheke shɔ ndo akatotɛ Pɔɔlɔ. Ko Pɔɔlɔ akatɛ ɔna pami ɔsɔ dia nde totɛ kɔmanda k’asɔlayi k’ose Rɔmɔ kakawelɛka Klodiyo Lusiya. (Ets. 23:16-22) Lo mɛtɛ, Jehowa ngɛnangɛnaka ɛlɔngɔlɔngɔ wele oko ɔnaki kadiyɛ Pɔɔlɔ lewɔ hawodi lokombo wetsha wahɔ w’ekambi wa Nzambi la ntondo ka wahɔ awɔ hita ndo wasala la kɔlamelo tshɛ kɛnɛ tshɛ kakokawɔ nsala dia mbetsha wahɔ wa Diolelo la ntondo.
bt-F 192 od. 10
‘Onga la dihonga di’efula!’
10 La Kayisariya, ‘wakatolama Pɔɔlɔ lo luudu l’owandji Hɛrɔdɛ’ dia kongaka dia wanɛ wakoofunde nkoma oma la Jɛrusalɛma. (Ets. 23:35) L’ɔkɔngɔ wa nshi nyɛi vɔ wakakome. Ananiya ɔlɔmbɛdi a laadiko, Tɛrɛtulo laki ɔtɛkɛtshi wa lo sɛkɛ ndo oloyi wa dikumanyi. Ntondo, Tɛrɛtulo akandola Felixɛ lo kɛnɛ kakandasalaka lo dikambo di’ase Juda, dia mbɔtɛtɛmɔla ndo mbetawɔma le nde. Ɔnkɔnɛ, oko wakandeyaka akambo asɔ, Tɛrɛtulo akate dia Pɔɔlɔ ekɔ “ɛngɔ ka kɔlɔ ndo ekɔ lo ntɔmbɔsha ase Juda tshɛ wa lo nkɛtɛ k’otondo ndo nde kele ɔnɔmbɔdi wa yaato y’ɔtɛmwɛlɔ y’ase Nazarɛtɛ. Ndo nto, nde akahembe mbidja tɛmpɛlɔ mindo, ko takawonde.” Ase Juda akina “vɔ lawɔ wakɔsɔngwɛ, washikikɛ dia akambo asɔ wekɔ mɛtɛ.” (Ets. 24:5, 6, 9) Tɔmbɔsha anto, nɔmbɔla yaato y’ɔtɛmwɛlɔ ndo mbidja tɛmpɛlɔ mindo, ɔsɔ mbaki akambo wa wolo efula wakakokaka nkonya lo dilanya dia nyɔi.
bt-F 193-194 od. 13-14
‘Onga la dihonga di’efula!’
13 Pɔɔlɔ akatotshikɛ ɛnyɛlɔ ka dimɛna kahombaso ndjela naka tambɔtɔlama la ntondo k’ewandji wa l’andja ɔnɛ l’ɔtɛ w’ɔtɛmwɛlɔ aso ndo l’ɔtɛ wambowotɔsɔngwɛ akambo wa kashi wele oko, ambidji wa lofunge, atɔmbɔki kana ase “yaato y’ɔtɛmwɛlɔ ya waale.” Pɔɔlɔ kɔtɛtɛmɔla nguvɛrnɛrɛ kana nkamba l’ɛtɛkɛta wa lotombo oko wakasale Tɛrɛtulo. Pɔɔlɔ akatshikala ki ndo aki la dilɛmiɛlɔ. La yewo tshɛ, nde akate mɛtɛ lo yoho yokɛma hwe. Pɔɔlɔ akate dia “ase Juda amɔtshi w’oma lo prɔvɛnsɛ ka Aziya” wanɛ wakofunde ɔnɛ nde ekɔ lo mbidja tɛmpɛlɔ mindo komonga laawɔ ndo nde akate dia, lo ndjela ɛlɛmbɛ, nde akahombe monga laawɔ ndo mboka woho wakawofundaka.—Ets. 24:18, 19.
14 Kɛnɛ koleki tshɛ ele, Pɔɔlɔ kotshika dia mbewoya awui wendana la dietawɔ diande. La dihonga tshɛ, ɔpɔstɔlɔ akanyomɛnya mbetawɔ kande lo dikambo dia eolwelo, dui sɔ diakatondja owanu wa wolo etena kakinde la ntondo k’ase tominadi ta laadiko. (Ets. 23:6-10) Etena kakandayaswɛlɛka, Pɔɔlɔ akake epole ɔsɛkɛ lo elongamelo ka eolwelo. Lande na? Nɛ dia nde akasambishaka awui wendana la Yeso ndo eolwelo kande oma lo nyɔi, dui diaki atunyi ande kombetawɔka. (Ets. 26:6-8, 22, 23) Lo mɛtɛ, ɔsɔ aki dui diendana la eolwelo, mbuta ate, kɛnɛ kakaleke tshɛ ele monga la mbetawɔ le Yeso ndo mbetawɔ ɔnɛ nde akolɔ, dui diakawalekaka mbidjana taamu lam’asawɔ.
Toyange diangɔ di’oshinga wolo dia lo nyuma
nwtsty-E, nɔtɛ ka wekelo ka lo Ets. 23:6
Dimi lekɔ Ofarisɛ: Anto amɔtshi waki l’atei w’ampokami wakeyaka Pɔɔlɔ. (Ets. 22:5) Vɔ wakashihodia dia lo ndjaelɛ ɔna ofarisɛ, nde aki la dietawɔ diamɛ la afarisɛ. Vɔ wakashihodia dia Pɔɔlɔ kondjakesaka, nɛ dia afarisɛ waki lo tominadi ta laadiko t’ase Juda wakeyaka dia nde aya Okristo wele l’ohetoheto. Koko lanɛ, ɛtɛkɛta wa Pɔɔlɔ wendana la monga Ofarisɛ wakakoke mbokɛma lo yoho kina; Pɔɔlɔ akayaeyanyaka oko Ofarisɛ, koko aha oko Osadukɛ, nɛ dia nde la Afarisɛ waki la dietawɔ diamɛ diendana la eolwelo. Lo nsala ngasɔ, nde akasale dia diokanelo monga lam’asande l’Afarisɛ waki laawɔ. Ondo nde akalongamɛka dia naka nde mbuta dia nde aki Ofarisɛ, kete ase tominadi ta laadiko t’ase Juda amɔtshi wotonga lo wedi ande ndo ngasɔ mbakasalema akambo. (Ets. 23:7-9) Ɛtɛkɛta wa Pɔɔlɔ wa lo Etsha 23:6 mbɔtɔnɛka nto la woho wakandatɛkɛtaka dikambo diande etena kakandayoyaswɛlɛka la ntondo ka nkumekanga Angripa. (Ets. 26:5) Ndo lam’akandafundɛ anango Akristo wa la Filipɛ oma la Rɔmɔ, Pɔɔlɔ akɛnya nto dia nde aki la dietawɔ diamɛ la Afarisɛ. (Flp. 3:5) Ekɔ dimɛna nto mbeya kɛnɛ kata Etsha 15:5 lo dikambo di’Akristo amɔtshi waki ntondo Afarisɛ.—Enda nɔtɛ ka lo Ets. 15:5.
nwtsty-E, nɔtɛ ka wekelo ka lo Ets. 24:24
Drusila: Ɔna la sato ndo ɔna aki Hɛrɔdɛ la womoto lakaleke dikɛnda lɔtɛkɛtami lo Etsha 12:1, mbuta ate, Hɛrɔdɛ Angripa I. Nde akotɔ ondo lo 38 T.D. ndo aki kadiyɛki Angripa II nde la Bɛrnisɛ. (Enda nɔtɛ ka wekelo ka lo Ets. 25:13 ndo elembetshielo, Nguvɛrnɛrɛ Feliksɛ mbaki omɛnde la hende. Nde akatshukama ntondo la nkumekanga ka l’Asuriya, Azizus ka la Émèse, koko wakadiake diwala ndo akayotshukama la Feliksɛ ondo lo 54 T.D., kana ondo etena kakinde l’ɛnɔyi 16. Nde aki laawɔ etena kakatɛkɛtaka Pɔɔlɔ la Feliksɛ “dikambo dia losembwe, dia ndjakimɛ ndo dia kilombo kayaye.” (Ets. 24:25) Etena kakahɛnɛ Feliksɛ Fɛsto, nde akatshike Pɔɔlɔ lo lokanu dia “ngɛnyangɛnya ase Juda,” dui diafɔnya anto amɔtshi dia nde akadisale dia ngɛnyangɛnya wadɛnde la dikɛnda, laki ose Juda.—Ets. 24:27.
NGƆNDƆ KA NTONDO 21-27
AKAMBO W’OHOMBA W’OMA L’ƆTƐKƐTA WA NZAMBI | ETSHA 25-26
‘Pɔɔlɔ akalɔmbɛ dia Kayisa menda dikambo diande ndo oma laasɔ, nde akasambisha nkumekanga Hɛrɔdɛ Angripa’
bt-F 198 od. 6
“Lambɔlɔmba dia Kayisa menda dikambo diami!”
6 Fɛsto akakombola ngɛnyangɛnya ase Juda wakalange mbidja Pɔɔlɔ lo waale wa nyɔi. Koko, Pɔɔlɔ akakambe la lotshungɔ lande l’ose Rɔmɔ. Nde akatɛ Fɛsto ate: “La ntondo ka dihole diaki Kayisa dia kilombo lɛnɛ ahombami nomboshama kemadimi. Dimi kosalɛ ase Juda ndooko kɔlɔ, oko wamboyodieya wɛmɛ dimɛna . . . Lambɔlɔmba dia Kayisa menda dikambo diami!” Etena kakalɔmbaka onto dui dia ngasɔ, vɔ kotonaka. Fɛsto akatɔtɔmiya dikambo sɔ lo mbuta ɔnɛ: “Oko wamboyɔlɔmba dia Kayisa menda dikambo diayɛ, wɛ pombaka ntshɔ le Kayisa.” (Ets. 25:10-12) Lo nɔmba dia tshɔ lo tominadi ta laadiko dia menda dikambo diande, Pɔɔlɔ akatotshikɛ sho Akristo wa mɛtɛ ɛlɔ kɛnɛ ɛnyɛlɔ ka dimɛna. Etena kalanga atunyi aso ‘nkongɛ awui wa kɔlɔ lo nkamba la ɛlɛmbɛ,’ Ɛmɛnyi wa Jehowa kambaka la tshungɔ yele la wɔ laka lɛɛta dia mamɛ lokumu l’ɔlɔlɔ.—Os. 94:20.
bt-F 198-201 od. 10-16
“Lambɔlɔmba dia Kayisa menda dikambo diami!”
10 La dilɛmiɛlɔ tshɛ, Pɔɔlɔ akakaloya Angripa losaka lo diaaso diaki la nde dia ndjaswɛlɛ la ntondo kande eya dia nkumekanga akeyaka mbekelo tshɛ, mbidja ndo ewanu waki l’ase Juda lam’asawɔ. Oma laasɔ, Pɔɔlɔ akatɛkɛta dikambo dia yoho ya lɔsɛnɔ yaki la nde ntondo lo mbuta ɔnɛ: “Lo ndjela yaato y’ɔtɛmwɛlɔ yoleki awui wolo lo ɔtɛmwɛlɔ aso, dimi lakasɛnɛ oko Ofarisɛ.” (Ets. 26:5) Oko wakinde ofarisɛ, Pɔɔlɔ akalongamɛka oyelo wa Mɛsiya. Etena kakandayokoma Okristo, la dihonga tshɛ nde akɛnya dia Yeso Kristo mbaki onto lakawakongɛka ɔsɔ. Dui sɔ mbaketawɔka ndo atunyi ande, mbuta ate elongamelo k’ɔnɛ alaka waki Nzambi wakandalake watshɛwɔ wayokotshama, ɔsɔ mbaki ɔkɔkɔ waki Pɔɔlɔ la ntondo ka tominadi lushi lɔsɔ. Dui sɔ diakakonya Angripa dia ndeka mbidja yimba lo kɛnɛ kakate Pɔɔlɔ.
11 Lo mbohɔ woho wakandahɛnyahɛnyaka Akristo lo nshi yakete, Pɔɔlɔ akate ate: “Dimi lo wedi ami, lakɛnyi dia dimi pombaka nsala tshɛ dia ndɔsha lokombo la Yeso y’ose Nazarɛtɛ . . . Lam’ele dimi lakawaokaka nkɛlɛ k’efula, dimi lakakome polo ndo lo mbahɛnyahɛnya [ambeki wa Kristo] ndo l’esomba ekina.” (Ets. 26:9-11) Pɔɔlɔ kombidjaka oshimu esɔ. Anto efula wakeyaka awui wa ngala wakandasalɛka Akristo. (Nga. 1:13, 23) Angripa akayambolaka ɔnɛ: ‘Kakɔna kakakoke ntshikitanya onto la ngasɔ?’
12 Pɔɔlɔ akayosha ekadimwɛlo l’ɛtɛkɛta ekina ɔnɛ: “Lam’akamatatshɔka otsha la Damasɛkɛ la lotshungɔ ndo la wolo w’oma le ewandji w’ɛlɔmbɛdi, Nkumekanga le, lam’akimi la midi lo mboka, osase wa wolo woleki ndo osase wa wonya wakahɛtɛ oma l’olongo lo dihole diakimi dimi la wanɛ wakatatshɔka la mi. Ndo lam’akatakɔ sho tshɛ la nkɛtɛ, dimi lakoke dui diambutɛ l’ɔtɛkɛta wa Hɛbɛru ɔnɛ: ‘Saolo, Saolo, lande na kampɛnyahɛnyayɛ? Laadiko di’ɛsɔngɔ mbangitɔyɛ, wɛ ayoyasalɛ kɔlɔ.’ Ko dimi lakate nte: ‘Nkumadiɔndjɔ, wɛ na?’ Ko Nkumadiɔndjɔ akate ate: ‘Dimi Yeso kahɛnyahɛnyayɛ.’”—Ets. 26:12-15.
13 La ntondo ka dui dia diambo sɔ, lo yoho ya didjidji, Pɔɔlɔ “akangitɔka laadiko di’ɛsɔngɔ.” Oko wakoka nyama ka woke ndjahomuya ohomuyahomuya lo mingitɔ laadiko di’ɛsɔngɔ, mbele ndo Pɔɔlɔ akayasalɛka kɔlɔ lo nyuma lo ndɔshana la lolango la Nzambi. Lam’akɛnama Yeso le Pɔɔlɔ l’otadimbo w’otsha la Damasɛkɛ, Yeso lakolwama akakonya pami k’otema ɔlɔlɔ, koko kakasalaka awui kɔlɔ kɛsɔ dia ntshikitanya ekanelo kande.—Jni. 16:1, 2.
14 Pɔɔlɔ mɛtɛ akasale etshikitanu wa diambo lo lɔsɛnɔ lande. Nde akatɛ Angripa ate: “Dimi kotona nkitanyiya ɛnɛlɔ k’oma l’olongo kɛsɔ. Dimi lakɛmbɛ losango lɔnɛ ntondo le ase Damasɛkɛ, oma laasɔ le ase Jɛrusalɛma ndo l’ɛtshi ka nkɛtɛ ka Judeya k’otondo, ko le ase wedja dia vɔ pombaka ndjatshumoya ndo nkadimɔ le Nzambi lo nsala akambo wɛnya dia wamboyatshumoya.” (Ets. 26:19, 20) Pɔɔlɔ akayokotsha ɔkɛndɛ wakawosha Yeso l’ɔkɔngɔ w’ɛnɔnyi efula lo ɛnɛlɔ kakandɛnyi la yanyi ya tɛɛ. Etombelo akɔna waki la dui sɔ? Wanɛ waketawɔka lokumu l’ɔlɔlɔ lakasambishaka Pɔɔlɔ wakayatshumoya oma l’awui wa mindo, lɔkɛwɔ la kɔlɔ ndo wakayokambɛka Nzambi. Anto asɔ wakayonga anto w’ɛlɔlɔ wakayɔlɛmiya ɛlɛmbɛ ndo wadjango.
15 Koko, ɛlɔlɔ ɛsɔ waki anyanya le ase Juda wakalɔshaka Pɔɔlɔ. Pɔɔlɔ akate ɔnɛ: “L’ɔtɛ w’akambo asɔ mbakaminde ase Juda lo tɛmpɛlɔ ndo mbakawayange ndjakami. Koko lam’ele lakakondja ekimanyielo k’oma le Nzambi, dimi lekɔ lo ntetemala nsambisha polo ndo ɛlɔ kɛnɛ la ntondo k’anto wa totshitshɛ ndo k’ɛnɛnɛ.”—Ets. 26:21, 22.
16 Oko weso Akristo wa mɛtɛ, sho pombaka “[mongaka] nshi tshɛ suke” dia nkadimola onto tshɛ latombola ɔkɔkɔ wa mbetawɔ kaso. (1 Pe. 3:15) Etena katɛkɛtaso la toshushi ndo emboledi awui wendana la mbetawɔ kaso, ayonga dimɛna sho mbokoya yoho yakakambe la Pɔɔlɔ dia ntɛkɛta la Angripa ndo Fɛsto. La dilɛmwɛlɔ tshɛ, towate woho wambotshikitanya akambo wa mɛtɛ wa lo Bible nsɛnɔ, mbuta ate, nsɛnɔ yaso hita mbidja ndo ya wanɛ wahokamɛ losango laso. Dui sɔ koka tokimanyiya dia minanda etema w’ewandji wa weke ɛsɔ.
bt-F 202 od. 18
“Lambɔlɔmba dia Kayisa menda dikambo diami!”
18 Koko Pɔɔlɔ akakadimola nguvɛrnɛrɛ ɔnɛ: “Shakasaka Fɛsto le, dimi hambidjwe dadi, koko lekɔ lo mbuta akambo wa mɛtɛ ndo w’eshika. Lo mɛtɛ, nkumekanga katɛmi awui hwe hwe mbeyaka akambo asɔ dimɛna . . . Nkumekanga Angripa, onde wɛ mbetawɔka Amvutshi? Dimi mbeyaka dia wɛ mbetawɔka.” Angripa akatɛ Pɔɔlɔ ate: “Lo tshenyi ya wonya tsho, wɛ kokaka mbetawoyami dia dimi nkoma Okristo.” (Ets. 26:25-28) Ɛtɛkɛta ɛsɔ mɛtɛ wakɛnyaka di’esambishelo ka Pɔɔlɔ kaki la shɛngiya y’efula le nkumekanga.
Toyange diangɔ di’oshinga wolo dia lo nyuma
nwtsty-E, nɔtɛ ka wekelo ka lo Ets. 26:14
mingitɔka laadiko di’ɛsɔngɔ: Ɔsɔngɔ ekɔ osongo w’ɔsɔdi wakawongolaka nyama. (Emb. 3:31) Etelo k’ɔnɛ “[mingitɔ] laadiko di’ɛsɔngɔ” ekɔ yokedi yatanema l’abuku w’ase Ngirika. Etelo k’ɔnɛ mingitɔ laadiko di’ɛsɔngɔ ndja oma lo tshelo yɛnya ngɔmbɛ kahetetala wonya w’otshindjiyawɔ lo mingitɔ lɔkɔ, etombelo wele la dui sɔ ele tɔ kayohomɔ. Ngasɔ mbaki Pɔɔlɔ la ntondo ka nde nkoma Okristo. Lo ndɔsha ambeki wa Yeso, wanɛ wele Jehowa Nzambi akaakimanyiyaka, Pɔɔlɔ akadje lɔsɛnɔ lande lo waale ndo akayasalɛka kɔlɔ. (Ɛdika la Ets. 5:38, 39; 1Tim. 1:13, 14.) Lo Ondaki 12:11, vɔ tɛkɛtaka dia “ɛsɔngɔ” lo yoho ya didjidji dia ntɛkɛta dikambo di’ɛtɛkɛta wa kanga lomba watshutshuya ompokami dia mpokamɛ dako.
nwt elembetshielo
Ɔsɔngɔ. Shongo y’otale yakawadjaka lowolo la mpɛmɔ la shɔdi, alami wa dongalonga wakakambaka la yɔ dia nɔmbɔla nyama. Ɔsɔngɔ mbɛdikamaka la ɛtɛkɛta wa kanga lomba watshutshuya ompokami dia mbidja yimba lo dako dia lomba. Etelo k’ɔnɛ ‘mingitɔ laadiko di’ɛsɔngɔ’ ndja oma lo tshelo yɛnya ngɔmbɛ kahetetala wonya w’otshindjiyawɔ lo mingitɔ lɔkɔ, etombelo wele la dui sɔ ele tɔ kayohomɔ.—Ets. 26:14; Emb 3:31.
NGƆNDƆ KA NTONDO 28–NGƆNDƆ KA HENDE 3
AKAMBO W’OHOMBA W’OMA L’ƆTƐKƐTA WA NZAMBI | ETSHA 27-28
“Pɔɔlɔ ambotshɔ la Rɔmɔ”
bt-F 208 od. 15
“Ndooko onto l’atei anyu layoshisha lɔsɛnɔ”
15 Ondo Pɔɔlɔ akasambisha anto efula waki lo masuwa awui wendana la “elongamelo ka daka diakalake Nzambi.” (Ets. 26:6; Kɔl. 1:5) Wonya ɔnɛ wolanga masuwa mimbɔ, Pɔɔlɔ ambowasha ekɔkɔ w’eshika wa monga l’elongamelo aha la ntshimbatshimba. Nde akawatɛ ɔnɛ: “l’otsho w’ɛlɔ ondjelo akemadi suke la mi . . . , ko akambute ate: ‘Pɔɔlɔ, tokake wɔma. Wɛ ayokoma le Kayisa ndo Nzambi ayokokɛ wanɛ tshɛ watatshu la yɛ lo masuwa l’ɔtɛ ayɛ.’” Pɔɔlɔ akaakeketsha lo mbatɛ ɔnɛ: “Ɔnkɔnɛ amɛka, nyokitshakitsha asolo, nɛ dia lekɔ la mbetawɔ le Nzambi nte akambo tshɛ wayosalema oko wakandambute. Koko sho pombaka temala lo disɛnga dimɔtshi.”—Ets. 27:23-26.
bt-F 209 od. 18
“Ndooko onto l’atei anyu layoshisha lɔsɛnɔ”
18 Waa pasase yakake lo masuwa wakatɔlama lo disɛnga dia Malta lo sidɛ ka Sisili. (Enda kiombo yele l’ɔtɛ a dui ɔnɛ: “où situer Malte?”) Angɛndangɛnda wakatɛkɛtaka ɔtɛkɛta okina waki lo disɛnga sɔ “wakatokimanyiya efula.” (Ets. 28:2) Vɔ wakahɛtshɛ angɛndangɛnda wakalɔwɛ ndo wakadidimaka la tshitshi dja. Dja shɔ yakaakimanyiya dia vɔ salangana oma lo tshitshi ndo mvula. Dui sɔ diakasale dia dihindo dimɔtshi salema.
bt-F 210 od. 21
“Ndooko onto l’atei anyu layoshisha lɔsɛnɔ”
21 Pami kɛmɔtshi kakawelɛka Pubiliyo kaki kanga ɔngɔnyi ndo kanga ɛtshi kɛmɔtshi ka nkɛtɛ akadjasɛka lɛkɔ. Ondo nde mbaki ɔnɔmbɔdi w’ose Rɔmɔ wakadjasɛka lo Malta. Luka mbutaka lo dikambo diande ɔnɛ “Ɔnɛnɛ ɔmɔtshi wa lo disɛnga sɔ,” akatɛkɛta dikambo dia titrɛ kakatanemaka lo efundelo ehende w’ase Malta. Nde akalongola Pɔɔlɔ la asekande l’edja ka nshi shato. Koko, she aki Pubiliyo aki la hemɔ. Ndo nto, Luka akalembetshiya mɛtɛ woho waki hemɔ kɛsɔ. Nde akafunde dia pami kakɔ “aketama lo mbeto la demba dja ndo la lɔkɛdi la dikila,” nde akate l’eshikikelo tshɛ woho waki hemɔ kɛsɔ lo ndjela aseka enganga. Pɔɔlɔ akalɔmbɛ ndo akahɛ pami kakɔ anya, ko nde akakɔnɔ. Lam’ele vɔ wakaambe l’ɔtɛ wa dihindo sɔ, anto wa lo ngelo kakɔ wakela anto akina waki la hemɔ dia nde ndjowakɔnɔla ndo wakela Pɔɔlɔ nde l’asekande weshasha dia nkotsha ehomba awɔ.—Ets. 28:7-10.
bt-F 213 od. 10
‘Nde akasambishaka dimɛna dimɛna’
10 Etena kakakome olui w’amɛngɔdi la Rɔmɔ, “wakasha Pɔɔlɔ lotshungɔ la nde mbidjasɛ nde la ɔsɔlayi wakoolamaka lo luudu lakandafutɛka.” (Ets. 28:16) Etena kaki onto lo lokanu la ngasɔ, wakokelekaka mɔlɔla kaamɛ l’ɔsɔlayi wakatawolamaka. Kaanga mbakidiɔ ngasɔ, Pɔɔlɔ akasambisha awui wendana la Diolelo ndo mɔlɔla kombodiha onyɔ. Koko l’ɔkɔngɔ wa vɔ mbosha nshi shato dia nde momuya oma lo lɔkɛndɔ, nde akelɛ ɛnɛnɛ w’ase Juda waki la Rɔmɔ l’oyango wa ndjaeyanya le wɔ dia mbasambisha.
Toyange diangɔ di’oshinga wolo dia lo nyuma
nwtsty-E, nɔtɛ ka wekelo ka lo Ets. 27:9
Okilelo wa mbo ya ndɛ wa lushi la ekombelo ka pɛkato: Kana “okilelo wa mbo ya ndɛ lo nshi y’ɔwɔ.” Tshɛk., “nkila mbo ya ndɛ.” Etelo ka lo Grɛkɛ k’ɔnɛ “nkila mbo ya ndɛ” mendanaka paka l’okilelo wa mbo ya ndɛ lo ndjela ɛlɛmbɛ wa Mɔsɛ, mbuta ate okilelo wa mbo ya ndɛ wɔtɔnɛ l’ɔnɔnyi w’ekombelo ka pekato kakawelɛka nto ɔnɛ Yom Kippur (Hɛbɛru, yohm hak·kip·pu·rimʹ, “lushi l’ekombelo”). (Lɛw. 16:29-31; 23:26-32; Wal. 29:7; Enda elembetshielo, “Lushi l’ekombelo ka pɛkato.”) Etelo k’ɔnɛ “ndjasoya” nembetshiyaka toho totshikitanyi ta ndjasɛka, mbidja ndo nkila mbo ya ndɛ. (Lɛw. 16:29, nɔtɛ) Okambelo wa la etelo k’ɔnɛ “nkila mbo ya ndɛ” ka lo Etsha 27:9 sukɛka kanyi y’ɔnɛ yoho ya ntondo ya ndjasɛka yakasalemaka lo lushi l’ekombelo ka pɛkato aki nkila mbo ya ndɛ. Lushi l’ekombelo ka pɛkato la nkila mbo ya ndɛ lakakokaka l’ekomelo ka Ngɔndɔ ka divwa kana l’etatelo ka Ngɔndɔ ka dikumi.
nwtsty-E, nɔtɛ ka wekelo ka lo Ets. 28:11
Ana w’apami wa Zeusɛ: Lo ndjela toshimu t’ase Ngirika ndo t’ase Rɔmɔ, “Ana w’apami wa Zeusɛ” (Grɛkɛ, Di·oʹskou·roi) waki Castor nde la Pollux, ana wa waasa w’apami wa jambizambi ya Zeusɛ (Jupiter) nde la Spartan Queen Leda. L’atei w’elimu wakawasalaka mbele ndo nkokɛ wanɛ wakakimanyiyaka wanɛ wambɔ lo ndjale. Elembetshielo wendana l’efundelo waki la ntondo ka masuwa wekɔ djembetelo kina yɛnya di’ɔkɔndɔ ɔsɔ wakafundama oma le onto ɔmɔtshi lakɛnyi dui sɔ la washo ande.