Traipela Sid
Planti yia i go pinis, taim wanpela traipela sid i go sua long nambis bilong ol ailan Moldaiv na Indonesia, ol man i kisim kain kain tingting long en. I gat planti stori nating long em i kamap olsem wanem. Sampela i ting dispela sid i kam long wanpela diwai i kamap aninit long wara. Olsem na ol i givim nem long en olsem Coco-De-Mer, o kokonas bilong solwara. Sampela i ting em i dispela prut tambu Adam i bin kaikaim long gaden Iden. Tasol, namel long yia 1770 samting ol i painimaut gut stori tru bilong en. Dispela narakain sid i bin kamap long wanpela kain diwai pam i save kamap tasol long ol ailan Seisel long solwara India.
Planti bilong ol diwai Coco-De-Mer i kamap long Vallée de Mai, long ailan Praslin. Ol dispela diwai pam inap i go antap olsem 30 mita na ol inap stap 200 i go inap 400 handet yia. Wanpela samting yumi kirap nogut long en em, i gat ol man na meri diwai. Paura i stap long plaua bilong man Coco-De-Mer i mekim na meri diwai i karim ol prut. Olsem na i mas i gat ol diwai man na diwai meri bambai diwai Coco-De-Mer i no ken pinis.
Prut bilong meri Coco-De-Mer i narapela kain stret. Taim em i hangamap long diwai, lukluk bilong en i olsem heart, em i bikpela na i grinpela. Tasol insait bilong en i luk olsem piksa antap, hevi bilong en i olsem 20 kilogram. Sampela prut i gat planti sid. Olsem na yumi no kirap nogut olsem diwai Coco-De-Mer i gat nem long buk The Guinness Book of Records olsem traipela sid i winim olgeta narapela sid long graun.
Taim man i lukluk i go antap long ol dispela prut i pas pas wantaim—ol i olsem ol traipela ston i hangamap—em i save kirap nogut long dispela gutpela samting tru God i bin wokim. Man i mas was gut nogut em i kisim bagarap sapos em i sanap aninit long en. Ol dispela prut i pas pas wantaim, mak bilong hevi bilong ol inap olsem 180 kilogram. Gutpela tru, i no gat stori bilong sampela i bin kisim bagarap taim ol prut i pundaun. Tasol em i no gutpela long go long Vallée de Mai long taim bilong strongpela win na ren. Bai yu amamas moa long lukluk long dispela prut long gutpela taim olsem taim bilong san samting.