Wastaua INTENET LAIBRERI
Wastaua
INTENET LAIBRERI
Tok Pisin
  • BAIBEL
  • Ol PABLIKESEN
  • Ol MITING
  • w97 2/15 p. 3-4
  • Bikpela Pen na Hevi

No gat vidio bilong dispela seksen.

Sori, popaia kamap long lodim vidio.

  • Bikpela Pen na Hevi
  • Wastaua i Tokaut Long Kingdom Bilong Jehova—1997
  • Ol Liklik Het Tok
  • Wankain Infomesen
  • Ol i “Hatwok na Painim Hevi Tasol”
  • Em Laik Bilong God?
  • Taim Pen na Hevi i No Stap Moa
    Wastaua i Tokaut Long Kingdom Bilong Jehova—1997
  • Baibel i Tok Wanem?
    Wastaua i Tokaut Long Kingdom Bilong Jehova (Bilong Pablik)—2017
  • Askim 3: Bilong Wanem God i Larim Mi Karim Pen na Hevi?
    Wastaua i Tokaut Long Kingdom Bilong Jehova—2012
  • Tru God i Save Tingim Yumi?
    Tru God i Save Tingim Yumi?
Lukim Moa
Wastaua i Tokaut Long Kingdom Bilong Jehova—1997
w97 2/15 p. 3-4

Bikpela Pen na Hevi

“BILONG WANEM ol dispela pen na hevi nogut tru i save painim ol man wan wan na planti man wantaim . . . ? God i olsem as bilong olgeta samting i kamap long man, tasol i gat planti samting i kamap long dispela graun na i no gat as tru bilong en, olsem bikpela pen, hevi, na sin, na i olsem i kamap nating. Olsem wanem? God i olsem dispela God em Nietzsche i bin sutim tok long em olsem: wanpela hatpela bos, man bilong giaman, man bilong pulim samting bilong narapela, man bilong kilim man i dai?”​—⁠On Being a Christian, bilong Hans Küng.

Dispela tisa bilong lotu Katolik, em Hans Küng, em i kamapim wanpela askim em planti man i save tingting planti long en​—⁠bilong wanem God i gat sori na olgeta strong em i larim bikpela pen na hevi i stap? Ating yu bin harim kain askim olsem, a? Ol man i gat pasin sori i save bel hevi long “blut, tuhat na aiwara, pen, bel hevi na pret, no gat poroman na indai,” em Küng i tok “i olsem wanpela wara i ran oltaim na i no save pinis.” Tasol pret na bel hevi i bin bagarapim i stap bilong planti milion manmeri kirap long bipo yet na i kam inap nau, i no olsem wanpela liklik wara tasol i ran, nogat; em i olsem wanpela bikpela wara tru.​—⁠Jop 14:⁠1.

Ol i “Hatwok na Painim Hevi Tasol”

Tingim ol hevi i save kamap long rot bilong pait, na bikpela pen ol man i bagarap na i dai ol i bin pilim. Na tingim bel hevi tu bilong ol papamama na ol wanblut i krai sori long ol pikinini bilong ol i bin kisim nogut long pait. I no longtaim i go pinis na ol man i bin tok: “Insait long 10-pela yia i go pinis, ol i bin kilim i dai 1.5 milion pikinini long ol pait.” Long Ruanda long 1994, Retkros i tok, “ol i bin wok long mekim nogut tru long planti handet handet tausen man meri pikinini, na kilim ol i dai.”

Na yumi mas tingim pen em ol man i mekim pasin sem long ol pikinini ol i save kamapim. Wanpela mama i krai sori em i bin tok olsem pikinini man bilong em i bin kilim i dai skin bilong em yet bihain long taim wanpela man bilong lukautim ol pikinini i bin mekim nogut long em, na dispela mama i tok: “Man i bin mekim nogut tru long pikinini bilong mi . . . em i bin bagarapim em na planti narapela manki tu long rot nogut tru.” Na tingim ol pikinini i bin kisim bikpela pen long han bilong ol kilman. Tupela long Briten ol i bin mekim olsem. Inap 25 yia ol i bin wok long “kisim ol pikinini, reipim ol, givim bikpela pen long ol, na kilim ol i dai”​—⁠ol i no bin sori liklik long ol. Kirap long bipo yet na i kam inap nau, i olsem i no gat mak long hamas pen na hevi ol man na ol meri i bin givim long narapela narapela.​—⁠Saveman 4:​1-3.

Sik bilong bel hevi na skin, dispela tu i save kamapim bikpela pen na hevi, na taim ol man i no lapun yet ol i dai, dispela i bagarapim bel bilong famili bilong ol. Na tu, taim kaikai i sot o wanpela guria samting i kamap, dispela i mekim na ol man i bel hevi tru. Klostu olgeta man ol i wanbel long tok bilong Moses, em i tok olsem insait long 70 o 80 yia yumi stap laip, yumi save “hatwok na painim hevi tasol.”​—⁠Song 90:⁠10.

Em Laik Bilong God?

Sampela man i tok, ol dispela pen na hevi em laik bilong God. Yu tu yu ting olsem? Yu ting yumi mas kisim pen na hevi long nau bambai yumi inap amamas tru long laip bilong yumi ‘long taim i kamap bihain’? Wanpela saveman bilong Frans, Teilhard de Chardin, em i bilip olsem dispela “pen na hevi em man i kisim na i kilim em i dai na i pinisim skin bilong em, em samting em i mas kisim bambai em i ken i stap laip na kamap spirit.” (The Religion of Teilhard de Chardin) Olsem wanem? Tok bilong em i stret? Nogat tru!

Sapos gutpela man bilong wokim yumi em i wokim ol samting bilong bagarapim ol man, orait bihain, taim em i kisim bek ol long ol dispela hevi, yu ting em inap tok olsem em i man bilong sori? Nogat tru! Gutpela God i gat sori em i no ken mekim olsem, a? Olsem na bilong wanem God i larim pen na hevi i stap? Yu ting wanpela taim bai kamap na pen na hevi bai pinis? Stori i kamap bihain long dispela bai stori long ol dispela askim.

[Piksa Kredit Lain long pes 3]

WHO foto bilong P. Almasy

    Tok Pisin Pablikesen (1983-2025)
    Log Aut
    Log In
    • Tok Pisin
    • Serim
    • Preferens
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ol Lo Bilong Yusim
    • Privacy Policy
    • Ol Praivesi Seting
    • JW.ORG
    • Log In
    Serim