Iopu—se Tagata Loto Kufaki Kae Fakamaoni
“E lavea ne koe taku tavini ko Iopu? E seai se tino i te lalolagi e ‵pau mo ia i te ‵lei mo te fakatuanaki. E tapuaki a ia ki a au, kae ko ia eiloa ko fakaeteete i a ia ma agasala mai ki a au.”—IOPU 1:8.
1, 2. (a) Ne a fakalavelave ‵tupu fakafuasei ne fepaki mo Iopu? (e) Fakamatala mai te olaga o Iopu mai mua o ‵tupu a fakalavelave.
E ISI se tagata telā e foliga mai me ne maua ne ia a mea katoa—te maumea, takutakua, e ola malosi ‵lei, mo se kāiga fia‵fia. Kae ne oko fakavave atu ki a ia a fakalavelave i taimi e tolu. Ne fakaseai fakapoi atu tena maumea. Ne ‵tao atu ki ei te ‵matega o ana tama‵liki katoa i se afā fakamataku. Kae mai tua malie ifo i konā, ne fepaki ei a ia mo se masaki fakamataku telā ne ‵fonu ei tena foitino i fakafoa. Kāti ko iloa ne koe i te tino tenei ko Iopu, te ‵toe tino tāua eiloa i te tusi i te Tusi Tapu telā e fakaigoa eiloa ki tena igoa.—Iopu, mataupu 1 mo te 2.
2 “Aku muna eiloa ke foki toku olaga,” ko ana tagi. (Iopu 3:3; 29:2) Kafai ko fepaki koe mo se fakalavelave, ko oi ka se manako ke toe foki ki aso ‵lei kolā ko ‵teka? E pelā mo Iopu, ne ola a ia i se olaga, telā e foliga mai me ne puipuigina mai i fakalavelave. Ne amanaia kae ne ‵sala atu a tino takutakua ki ana manatu fakatonutonu. (Iopu 29:5-11) Ne maumea a ia, kae ne maua ne ia se kilokiloga paleni e uiga ki tupe. (Iopu 31:24, 25, 28) Kafai e fetaui a ia mo fāfine ko ‵mate olotou avaga io me ko tama‵liki ko ‵mate olotou mātua, e fesoasoani atu a ia ki a latou. (Iopu 29:12-16) Kae ne tumau eiloa a ia i te fakamaoni ki tena avaga.—Iopu 31:1, 9, 11.
3. Ne kilo atu pefea a Ieova ki a Iopu?
3 Ne ola a Iopu i se olaga ‵ma ona ko ia ne tapuaki ki te Atua. “E seai se tino i te lalolagi e ‵pau mo ia,” ko pati a Ieova, “i te ‵lei mo te fakatuanaki. E tapuaki a ia ki a au, kae ko ia eiloa ko fakaeteete i a ia ma agasala mai ki a au.” (Iopu 1:1, 8) Kae tiga te amiotonu o Iopu, ne lepe ne fakalavelave a tena olaga saogalēmū. Ne ‵galo katoa a mea kolā ne galue malosi a ia ke maua, kae ne tofotofogina ana uiga ‵tonu e auala i logo‵maega, te tigāina mo te fanoanoa.
4. Kaia e aogā ei ke mafau‵fau ki tofotofoga faiga‵ta o Iopu?
4 E tonu, e se ko Iopu fua tokotasi te tavini a te Atua ne logo‵mae penei. E tokouke a Kelisiano i aso nei ko oti ne pokotia i fakalavelave e pelā mo Iopu. Ona ko te pogai tenei, e lua fesili e ‵tau o mafaufau ‵loto ki ei: E fesoasoani mai pefea ke mafau‵fau tatou ki tofotofoga o Iopu māfai ko fe‵paki tatou mo se fakalavelave? Kae e akoako mai pefea ki a tatou ke maua ne tatou te loto malamalama ki tino kolā e logo‵mae i fakalavelave?
Se Kinauga mo te Tofotofoga e Uiga ki te Alofa Fakamaoni
5. E ‵tusa mo pati a Satani, kaia ne tavini atu ei a Iopu ki te Atua?
5 Ne ‵kese ‵ki te tulaga o Iopu. E aunoa mo tena iloa, ne fakafesili ne te Tiapolo a pogai ‵tonu e tavini atu ei a Iopu ki te Atua. I te taimi ne fai ei se maopoopoga i te lagi ne fakasino atu ei a Ieova ki uiga ‵gali o Iopu, kae ne tali atu Satani: “Ne puipui faeloa ne koe a ia mo tena kāiga, mo ana mea katoa. Ne fakamanuia ne koe ana mea katoa e fai.” Tela la, ne fai atu a Satani me ne tavini atu fua a Iopu ona ko tena kaimanako—kae penā foki loa mo nisi tavini katoa a te Atua. “Kafai e ave keatea ne koe ana mea katoa, e iku eiloa o muna masei ne ia a koe!” ko pati a Satani ki a Ieova.—Iopu 1:8-11.
6. Se a te kinauga tāua ne fakasae aka ne Satani?
6 E tāua ‵ki a te kinauga tenā. Ne fakafesili ne Satani te auala ne fakagalue ei ne Ieova tena pulega. E mata, e ‵kafi ne te Atua o pule atu ki te lagi mo te lalolagi kātoa ona ko te alofa? Io, me e pelā mo te uiga o pati a Satani, e mata, ka manumalo faeloa a te kaimanako i te fakaotiga? Ne talia ne Ieova ke fai ne te Tiapolo a Iopu mo fai se tofotofoga i te kinauga tenei, me ne talitonu a ia e uiga ki te fakamaoni o Tena tavini. Tela la, ne avatu ei ne Satani a fakalavelave kolā ne pokotia fakavave ei a Iopu. I te taimi ne seki manuia ei a Satani i ana taumafaiga muamua, ne fakatigāina ei ne ia a Iopu ki se masaki fakalogo‵mae. “A te tagata e mafai fua o tiakina ana mea katoa manafai ko manako ke ola a ia,” ko pati a te Tiapolo.—Iopu 2:4.
7. I auala fea e pokotia ei a tavini a te Atua i aso nei i fakalavelave kolā e tai ‵pau mo mea ne fepaki mo Iopu?
7 E ui eiloa e se oko te logo‵mae o te tokoukega o Kelisiano i aso nei ki logo‵maega o Iopu, e fe‵paki eiloa latou mo fakalavelave kese‵kese. E fe‵paki a tino e tokouke mo fakasauāga io me ko fakalavelave i te kāiga. E mafai o pokotia malosi latou i fakalavelave i mea tau tupe io me ko masaki. Ko oti ne ‵mate a nisi tino mō te lotou fakatuanaki. E tonu, e se ‵tau o ‵losi atu ne tatou me ko Satani e fakamāfua ne ia a fakalavelave katoa kolā e logo‵mae ei tatou. A te tonuga loa, e māfua eiloa a nisi fakalavelave ona ko mea ‵se kolā e fai ne tatou io me se masaki masani o te kāiga. (Kalatia 6:7) Kae e pokotia katoa tatou i fakalavelave o te olaga matua mo fakalavelave ‵tupu fakafuasei. E manino ‵lei te fakaasiga i te Tusi Tapu, me i te vaitaimi tenei, e se puipui fakavavega ne Ieova ana tavini mai fakalavelave penei.—Failauga 9:11.
8. E fakaaogā pefea ne Satani a fakalavelave kolā e logo‵mae ei tatou?
8 E tiga te feitu tenā, e mafai o fakaaogā ne Satani a fakalavelave kolā e logo‵mae ei tatou ke fakavāivāi mai ki ‵tou fakatuanaki. Ne fai mai te apositolo ko Paulo e uiga ki te “logo‵mae o te foitino, ko te avefekau a Satani” telā e “‵kini” faeloa ne ia a ia. (2 Kolinito 12:7) Faitalia me se masaki tonu, e pelā mo te sē ‵kite ‵lei o ana mata, io me se isi mea aka, ne iloa ne Paulo me e mafai o fakaaogā ne Satani te fakalavelave tenei mo tena ikuga fakafanoanoa ke fakavāivāi atu ki tena fiafia mo tena fakamaoni. (Faataoto 24:10) I aso nei, e mafai foki ne Satani o fai a tino o te kāiga, taugasoa i te akoga, io me ko pulega faimālō a tāgata ke fakasauā atu ki tavini a te Atua i nisi auala.
9. Kaia e se ‵tau ei o ‵poi tatou māfai ko fe‵paki mo fakalavelave io me ko fakasauāga?
9 E mafai pefea o manuia tatou i te fakafesagai atu ki fakalavelave konei? Mai te ‵kilo atu ki ei e pelā me se avanoaga ke fakaasi atu ei me e se mafai o fakagasuesuegina te ‵tou a‵lofa ki a Ieova mo te ‵tou faka‵logo ki tena pulega. (Iakopo 1:2-4) Faitalia me se a te māfuaga o ‵tou fanoanoa, a te malamalama i te tāua o ‵tou fakamaoni ki te Atua ka fesoasoani mai ke tumau tatou i te paleni i te feitu faka-te-agaga. Ne tusi atu te apositolo ko Petelu ki Kelisiano: “Oku taugasoa pele, sa ‵poi otou loto i te tofotofoga faigata tenā ko fetaui mo koutou, e pelā me se mea fou fatoā oko atu ki a koutou.” (1 Petelu 4:12) Kae ne fakamatala mai a Paulo: “Ko latou katoa kolā e ma‵nako o ola i te olaga atua i te ‵soko tasi mo Keliso Iesu, ka fakasauāgina.” (2 Timoteo 3:12) Koi fakafesili eiloa ne Satani a te fakamaoni o Molimau a Ieova, e pelā eiloa mo tena mea ne fai ki a Iopu. A te tonuga loa, e fai mai te Tusi Tapu me ko oti ne fakauke aka ne Satani ana togafiti ki tino o te Atua i aso fakaoti konei.—Fakaasiga 12:9, 17.
Se Malamalama sē Tonu mo Fautuaga Ma‵sei
10. Se a te tulaga masei ne maua ne Iopu?
10 Ne oko atu a Iopu ki se tulaga masei, se mea telā e se ‵tau o pokotia i ei tatou. Ne seki iloa ne ia te pogai ne fepaki ei a ia mo fakalavelave katoa konei. Ne seki tonu te fakaikuga a Iopu tenei: “Ne aumai ne te Aliki aku mea, kae nei ko ave keatea foki ne ia.” (Iopu 1:21) E se taumate ne taumafai malosi a Satani o fai a Iopu ke talitonu me ko te Atua te māfuaga o ana logo‵maega.
11. Fakamatala mai te auala ne saga atu ei a Iopu ki ana fakalavelave.
11 Ne ‵tuka masei a Iopu, kae ne ita fitifiti a ia ma pati masei atu ki te Atua, e pelā mo te fakamalosiga a tena avaga. (Iopu 2:9, 10) ‘E foliga mai me ko ‵lei atu a olaga o tino ma‵sei i lō au,’ ko ana pati. (Iopu 21:7-9) Kāti ne mafaufau a ia penei: ‘Kaia ko fakasala ei au ne te Atua?’ E isi ne taimi ne manako ei tou tagata ke na mate a ia. “Aku muna eiloa ke fakamuni ne koe au i te lalolagi o tino mate; tuku mai au ke muni ke oko ki te taimi e gata ei tou kaitaua,” ko ana pati.—Iopu 14:13.
12, 13. Ne pokotia pefea a Iopu i manatu o ana taugasoa e tokotolu?
12 E tokotolu a taugasoa o Iopu kolā ne āsi atu ki a ia o “fakamafanafana” a ia. (Iopu 2:11) Kae ne fai fua latou mo fai ne tino “fakatigāina” ki a ia. (Iopu 16:2) Kāti ne mafai o aogā ki a Iopu ana taugasoa kolā ne mafai o tai fakamāmā aka ne latou te amoga o ana fakalavelave, kae ne fakalasi aka fua ne latou te ‵numi mo te fanoanoa o Iopu.—Iopu 19:2; 26:2.
13 E malamalama tatou māfai ne fesili ifo a Iopu ki a ia penei: ‘Kaia e ‵tupu ei a mea konei ki a au? Ne a aku mea ne fai ke tupu ei te fakalavelave tenei?’ Ne fai atu ne ana taugasoa a fakamatalaga ‵se ‵ki ki a ia. E mafau‵fau latou me ne fepaki a Iopu mo logo‵maega konā me kāti ne fai ne ia se agasala matagā. “Taku mai se tagata amiotonu ne maua ne puapuagā,” ko pati a Elifasa. “Ko oti ne lavea ne au a tino fai amioga ma‵sei, kae ‵toki ne latou te amio masei pelā me ne fuataga, kae ne fua mai i ei ko te masei foki eiloa.”—Iopu 4:7, 8.
14. Kaia e se ‵tau ei o fakaiku fakavave aka ne tatou me e māfua mai fua a logo‵maega i amioga sē ‵lei?
14 E tonu, e mafai o ‵sae aka a fakalavelave māfai e ‵toki ne tatou a mea kolā e fiafia ki ei a te foitino kae e se ko te agaga. (Kalatia 6:7, 8) Kae, i te olaga tenei, e mafai eiloa o tupu se fakalavelave faitalia tulaga o ‵tou amioga. E se gata i ei, e se mafai lele o fai atu me ka se fe‵paki eiloa a tino amio‵tonu mo fakalavelave katoa. A Iesu Keliso telā “e seai foki sona ‵se io me se agasala, ko oti foki a ia ne fakamavae keatea mai tino agasala,” ne mate i se mate fakalogo‵mae i te sataulo, kae ne mate foki a te apositolo ko Iakopo e pelā me se matulo. (Epelu 7:26; Galuega 12:1, 2) Ne fakamalosi atu a pati sē ‵tonu a Elifasa mo ana taugasoa e tokolua ke ‵pulu ne Iopu tena igoa mo tena tulaga amiotonu. Kae, kāti ne pokotia malosi eiloa te kilokiloga a Iopu ki te fai meatonu o te Atua ona ko tena logo‵mae i olotou ‵losiga me e ‵tau eiloa o logo‵mae a ia.—Iopu 34:5; 35:2.
Te Mauaga o se Fesoasoani Māfai ko Fepaki mo Fakalavelave
15. Ne a vaegā manatu ka aogā ki a tatou māfai ko fe‵paki mo logo‵maega?
15 E mata, e isi se akoakoga e maua ne tatou i te mea tenei? E mafai o foliga se ‵tau mai a fakalavelave, masaki io me ko fakasauāga kolā e fe‵paki mo tatou. E foliga mai me e ‵sao a nisi tino mai fakalavelave e uke penā. (Salamo 73:3-12) I nisi taimi, kāti e manakogina ke fesili ifo ne tatou ki a tatou eiloa a fesili tāua konei: ‘E mata, e fakamalosi aka au ne toku alofa ki te Atua ke tavini atu au ki a ia faitalia so se fakalavelave e mafai o tupu? E mata, e manako malosi au o tuku atu ki a Ieova “se tali ki te tino telā e fakaitaita atu ki a Ia?” ’ (Faataoto 27:11; Mataio 22:37) E se ‵tau lele o talia ne tatou a manatu sē aogā o tino ke fakalotolotolua ei tatou e uiga ki ‵tou Tamana faka-te-lagi. Ne fai mai se Kelisiano fakamaoni telā ne logo‵mae i se masaki lasi i te fia tausaga: “E iloa ne au me i so se mea telā e talia ne Ieova, e ‵lei faeloa. E iloa ne au me ka tuku mai ne ia ki a au te malosi telā e manakogina. E fai faeloa ne ia te mea tenā.”
16. E fesoasoani atu pefea te Muna a te Atua ki tino kolā e fe‵paki mo fakalavelave?
16 E uiga ki togafiti a Satani, e malamalama faka‵lei tatou i ei i lō Iopu. “I a tatou e maina ‵lei i ana fuafuaga,” io me ko ana togafiti ma‵sei. (2 Kolinito 2:11) E se gata i ei, e maua ne tatou a poto aogā e uke ke fakaaogā ne tatou. E maua ne tatou i te Tusi Tapu a tala o tāgata mo fāfine fakamaoni kolā ne kufaki i fakalavelave kese‵kese. Ne tusi mai te apositolo ko Paulo telā ne logo‵mae malosi atu i nisi Kelisiano: “Me i mea katoa kolā ne tusi i te Tusi, ne tusi ke akoako ei tatou, ko te mea ke maua ne tatou a te fakamoemoega e alatu i te kufaki, mo te fakamalosiga e alatu i te Tusi.” (Loma 15:4) Ne fesuiaki ne se Molimau i Eulopa telā ne falepuipui ona ko tena fakatuanaki i te taua i te lua o te lalolagi, a tena pauna meakai i aso e tolu mo te Tusi Tapu. “Ko tafaga la te aogā o te fesuiakiga tenā!” ko ana pati. “Faitalia te fiakai, ne maua ne au a meakai faka-te-agaga kolā ne fesoasoani mai ki a au e pelā foki mo nisi tino i taimi faiga‵ta konā. Ne tausi ne au te Tusi Tapu tenā ke oko mai eiloa ki te aso nei.”
17. Ne a fakatokaga mai te Atua e mafai o fesoasoani mai ke kufaki tatou?
17 I tafa o pati fakamafanafana mai te Tusi Tapu, e uke a nisi tusi faka-te-Tusi Tapu kolā e tuku mai i ei a fakatakitakiga ke fakafesagai atu ki fakalavelave. Kafai e onoono koe ki te Watch Tower Publications Index, kāti ka maua ne koe i ei se tala o sou taina Kelisiano telā e tai ‵pau oulua fakalavelave. (1 Petelu 5:9) E mafai foki o maua se fesoasoani mai te sau‵tala mo toeaina loto malamalama io me ko nisi Kelisiano ma‵tua e uiga ki ou fakanofonofoga. Kae sili i mea katoa e auala i te ‵talo, e ‵tau eiloa o fakalagolago koe ki te fesoasoani mai i a Ieova mo tena agaga tapu. Ne ‵teke atu pefea a Paulo ki ‘‵kini’ a Satani? Mai te iloa ne ia o fakalagolago faeloa ki te ‵mana o te Atua. (2 Kolinito 12:9, 10) Ne tusi mai a ia: “E mafai ne au o fai a mea katoa konā, ona ko te fakamalosi mai o Keliso ki a au.”—Filipi 4:13.
18. E mafai pefea o tuku atu ne taina Kelisiano a fakamalosiga aogā?
18 Tela la, e toka faeloa a fesoasoani, kae e se ‵tau o fakatalave ‵tou ‵sala atu ki ei. “Kafai koe e vāivāi i te taimi e tupu ei se fakalavelave, ko tena uiga a koe e vāivāi eiloa,” ko pati i te faataoto. (Faataoto 24:10) E pelā eiloa mo te ‵popo telā e kai ne ia se fiti, e mafai o fakavāivāi ne faka‵tukaga a te fakamaoni o se Kelisiano. Ke fakafesagai atu ki ei, e ‵lago mai a Ieova ki a tatou e auala i ‵tou taina tavini. Ne fakasae atu se agelu ki a Iesu kae fakamalosi atu ki a ia i te po ne puke fakapagota ei a ia. (Luka 22:43) I te taimi ne faimalaga atu ei a Paulo ki Loma e pelā me se pagota, ne “siki ei tena fakafetai ki te Atua, malosi ei mo tena loto” i te taimi ne fetaui ei a ia mo ana taina i te Maketi o Apiasi mo Fale Talimalo e Tolu. (Galuega 28:15) E masaua faeloa ne se Molimau Siamani a te fesoasoani ne maua ne ia i tena okoatuga ki te falepuipui fakamataku i Ravensbrück a koi talavou ei a ia. Ne fai mai tou fafine: “Ne fakafetaui mai ki a au se tuagane Kelisiano kae ‵sai mai o fakamālō mai ki a au.” “Ne tausi foki au ne se isi tuagane fakamaoni, kae ne fai a ia pelā me se mātua i te feitu faka-te-agaga ki a au.”
Ke “Fakamaoni” Faeloa
19. Ne a mea ne fesoasoani atu ki a Iopu ke fakafesagai atu ki taumafaiga a Satani?
19 Ne fakamatala mai ne Ieova a Iopu e pelā me se tagata telā ne “tumau eiloa tena loto fakamaoni.” (Iopu 2:3) Faitalia tena loto vāivāi mo tena sē malamalama i te pogai e logo‵mae ei a ia, ne seki fakalotolotolua eiloa a Iopu e uiga ki te kinauga tāua o te fakamaoni. Ne seki talia ne Iopu ke fakafiti ne ia a mea katoa kolā ne talitonu a ia ki ei. Ana muna: “Ke oko eiloa ki te aso e mate ei au, e tumau eiloa au i te fakamaoni!”—Iopu 27:5, NW.
20. Kaia e aogā ei te loto kufaki?
20 Kafai e penā foki ‵tou fakaikuga, ka fesoasoani mai i ei ke fakatumau ne tatou te ‵tou fakamaoni mai lalo i so se tulaga—i fakaosoosoga, ‵tekemaiga, io me ko fakalavelave faiga‵ta. “Sa mataku ki so se mea ka puapuagātia ei koe,” ko pati a Iesu ki te fakapotopotoga i Semulana. “Kiloke, a te Tiapolo ka tofotofo ne ia koutou i te ‵pei o nisi o koutou ki te fale puipui; e ‵tusa mo te sefulu o aso e puapuagātia ei koutou [i fakalavelave, te fanoanoa, io me ko fakasauāga]. Fakamaoni eiloa ke oko ki te mate, ko tuku atu ei ne au ki a koe a te foualiki o te ola.”—Fakaasiga 2:10.
21, 22. Se a te iloaga telā e mafai o fakamafanafana mai māfai ko kufaki tatou i fakalavelave?
21 I te olaga tenei, telā e pule ne Satani, ka tofotofogina i ei te ‵tou loto kufaki mo ‵tou fakamaoni. Kae e fakamaoni mai a Iesu ki a tatou me kafai e ‵nofo fakatali‵tali faeloa tatou ki mea ka ‵tupu i aso mai mua, e se ‵tau eiloa o ma‵taku tatou. A te mea tāua ko te tumau o tatou i te fakamaoni. “Ka ko te puapuagā [e] se tumau,” ko pati a Paulo, kae ko te “‵malu,” io me ko te taui telā ne folafola mai ne Ieova ki a tatou, “e sili atu tona tāua . . . e tumau eiloa ke oko ki te se gata mai.” (2 Kolinito 4:17, 18) Ne toetoe fua te taimi ne puapuagatia ei a Iopu māfai e fakatusa ki te fia tausaga o te fiafia ne maua ne ia mai mua kae mai tua foki o tena tofotofoga.—Iopu 42:16.
22 Kae kāti e isi ne taimi i ‵tou olaga e foliga mai me ka se mafai o gata a ‵tou tofotofoga a ko ‵tou logo‵maega ka se mafai o fa‵ki i ei. I te suā mataupu, ka sau‵tala tatou ki nisi akoakoga tāua o te kufaki e maua ne tatou mai te tala o Iopu. Ka onoono foki tatou ki auala e mafai ei o fakamalosi atu tatou ki nisi tino kolā e fe‵paki mo fakalavelave faiga‵ta.
Ka Tali Mai Koe Pefea?
• Se a te kinauga tāua ne fakasae aka ne Satani e uiga ki te fakamaoni o Iopu?
• Kaia e se ‵tau ei o ‵poi tatou i fakalavelave e fe‵paki mo tatou?
• E fesoasoani mai pefea a Ieova ke tumau tatou i te kufaki?
[Ata i te itulau e 15]
A te faiga o sukesukega totino, te sautala mo Kelisiano ma‵tua, mo te fakaasiatuga o mea katoa i ‵tou loto e auala i te faiga o ‵talo e mafai o fesoasoani mai ke kufaki tatou