Kaia e ‵Tau ei o Fakaasi Atu te Loto Fakafetai?
“Talofa Raquel,
Fakafetai lasilasi eiloa mo te fai pelā me se fakamalosiga ‵lei ki a au. E tiga eiloa e se iloa ne koe, kae ko ou uiga fakamalosi loto mo au pati a‵lofa ne fesoasoani malosi eiloa ki a au.”—Jennifer.
KAI maua fakapoi aka eiloa ne koe se tusi fakafetai? Kafai ko oti, e mautinoa me ne fakamafanafana atu eiloa a pati konā ki a koe. A te ‵tonuga loa, se mea masani ke ma‵nako tatou ke fakatāua kae loto fakafetai foki a tino ki a tatou.—Mataio 25:19-23.
A te faiatuga o pati fakafetai e fakamalosi aka sāle i ei te fesokotakiga i te va o te tino e fai atu ne ia mo te tino telā e fai atu ki ei. E se gata i ei, a te tino telā e fakaasi mai ne ia te loto fakafetai ko tautali atu eiloa i kalafaga o Iesu Keliso, telā ne seki fakatamala eiloa o fakasino atu ki galuega ‵lei ne fai ne nisi tino.—Maleko 14:3-9; Luka 21:1-4.
Se mea fakafanoanoa me ko kamata o se fakaasi sāle atu ne tino te loto fakafetai i olotou pati io me ko nisi auala aka. Ne fakailoa mai te Tusi Tapu me i taimi o “aso fakaoti,” a tino ka “se loto fakafetai.” (2 Timoteo 3:1, 2) Kafai e se fakaeteete tatou, e mafai eiloa o fakamalosi mai a te uiga lauiloa ko te sē loto fakafetai i te lalolagi nei, ke se fakaasi atu ei so se lagonaga loto fakafetai.
Ne a mea e mafai o akoako ne mātua ki olotou tama‵liki ke fakaasi atu te loto fakafetai? Ko oi a tino e ‵tau o fakaasi atu ki ei ‵tou loto fakafetai? Kae kaia e ‵tau ei o loto fakafetai tatou faitalia me e se fai penā a tino i ‵tou tafa?
I Loto i te Kāiga
E ga‵lue malosi a mātua ke tausi atu ki olotou tama‵liki. I nisi taimi, e mafau‵fau a mātua me e se loto fakafetai a tama‵liki ki olotou taumafaiga. Ne a olotou mea e mafai o fai ke faka‵lei aka te tulaga tenā? E tolu a mea e manakogina.
(1) Fakaakoakoga. A te fakaasiatuga o se fakaakoakoga ‵lei se auala magoi ke akoako ei a tama‵liki. E uiga ki se mātua galue malosi i Isalaelu mua, e fai mai te Tusi Tapu: “Ana tama‵liki e fia‵fia ki a ia.” Tefea te koga ne akoako ei a tama‵liki konei ke iloa ne latou o fakaasi atu te loto fakafetai? E fesoasoani mai te fakaotiga o te fuaiupu ke iloa ne tatou te tali. E fai mai: “E tavae faeloa foki a ia ne tena avaga.” (Faataoto 31:28) A mātua kolā e fakatau fakaasi atu ne latou te loto fakafetai e fakamaoni atu ei ki olotou tama‵liki a te gali ke maua ne se tino a vaegā pati penā, e fakamalosi aka ei a te va fealofani o te kāiga, kae se fakaasiga foki o te matua ‵lei.
E fai mai se tamana, ko Setefano, penei: “Ne tuku atu ne au se fakaakoakoga ‵lei ki aku tama‵liki mai te fakafetai atu ki taku avaga mō te fakatokaga o meakai o te afiafi.” Ne a mea ne iku mai i ei? “Ne lavea ne aku tama‵liki fāfine e tokolua a te mea tenei, kae ne fesoasoani atu ei ke mataonoono laua ki nisi auala kolā e mafai o fakaasi atu te loto fakafetai,” ko pati a Setefano. Kafai koe se tino avaga, e mata, e fakafetai atu faeloa koe ki tau avaga, mō te faiga o galuega i aso takitasi kolā e manatu mā‵ma sāle ki ei? E mata, e fakafetai atu koe ki au tama‵liki, māfai e faka‵logo latou?
(2) Akoakoga. A lagonaga fakafetai e fai pelā me ne pulalakau. E ‵tau o tausi faka‵lei atu ki ei ko te mea ke maua mai i ei a toe mea ‵lei. E mafai pefea o fesoasoani atu a mātua ki olotou tama‵liki ke ati aka kae fakaasi atu foki te loto fakafetai? Ne faka‵mafa mai ne te tupu poto ko Solomona se manatu tāua e tasi i ana pati kolā ne tusi mai: “A tino ‵poto e mafau‵fau muamua ki olotou pati kae koi tuai o fai.”—Faataoto 15:28.
Mātua, e mata, e mafai o akoako ne koe au tama‵liki ke mafau‵fau ki taumafaiga mo te loto kaimalie telā ne fakaasi atu ne te tino telā ne tuku atu ne ia te meaalofa tenā? A te vaegā mafaufau ‵loto penei e ati aka i ei te loto fakafetai e pelā eiloa me se laukele ola ‵lei telā e ola i ei a pulalakau. Ne fai mai a Malia telā ne puti aka ne ia a tama‵liki e tokotolu: “E manakogina ke saga‵saga fakatasi mo au tama‵liki kae fakamatala atu ki a latou a mea kolā e aofia i te tukumaiga ne se tino se meaalofa—ko tena uiga, e isi se tino e mafaufau mai ki a koe kae fia fakaasi mai ne ia tena alofa mō koe. Kae i taku faka‵tau e aogā eiloa a taumafaiga konā.” A vaegā sau‵talaga penā e fesoasoani atu ki tama‵liki ke iloa ne latou me ne a pati e ‵tau o fai ke fakaasi atu ei te loto fakafetai kae ke iloa foki ne latou te pogai e fai atu ei ne latou a pati konā.
E fesoasoani atu eiloa a mātua ‵poto ki olotou tama‵liki ke se mafau‵fau me e ‵tau eiloa o maua ne latou a mea ‵lei katoa.a A pati fakatonutonu e uiga ki faifaiga e fai ki tavini, kolā e maua i te Faataoto 29:21 e aogā foki eiloa ki tama‵liki: “Kafai e ave faeloa ne koe ki tau tavini a mea e manako mai ki ei, mai i te folikiga ke oko ki te taimi e matua ei, ko tena uiga, i se aso, e iku o ‵fao ne ia au mea katoa.”
E mafai pefea o fesoasoani atu ki tamā tama‵liki ke fakaasi atu te loto fakafetai? Ne fai mai a Linda, telā e tokotolu ana tama‵liki, “E fakamalosi atu maua mo taku avaga ki mā tama‵liki ke ‵lomi ne ata io me saina olotou igoa i tusi fakafetai kolā e fakatoka ne maua.” E tonu, e mafai eiloa o se gali a te ata io me faigata o lavea faka‵lei atu olotou igoa, kae ko te akoakoga e maua ne tama‵liki mai i ei e tāua malosi ‵ki.
(3) Te Loto Kufaki. Ne fa‵nau mai tatou katoa mo te manakoga kaimanako, kae e mafai o taofi aka i ei a te fakaasiatuga o te loto fakafetai. (Kenese 8:21; Mataio 15:19) Kae e fakamalosi mai te Tusi Tapu ki tavini a te Atua: “E ‵tau o fakafou otou loto mo otou mafaufau katoa. E ‵tau mo koutou o ‵pei ki te foitino fou, telā ne faite i foliga o te Atua i te amiotonu mo te ‵malu.”—Efeso 4:23, 24.
E iloa ne mātua apo me i te fesoasoani atu ki tama‵liki ke “‵pei ki te foitino fou” e se se faiga faigofie. E fai mai a Setefano, telā ne sau‵tala muamua ki ei, penei, “A te akoakoga o mā tama‵liki fāfine ke fai atu te pati fakafetai i a laua eiloa e aunoa mo te fakamasaua atu, ne foliga mai me e aofia i ei se taimi leva ‵ki.” Kae ne seki ‵fiu eiloa a Setefano mo tena avaga. Ne fai mai Setefano, “Ona ko te loto kufaki ne tauloto ei ne mā tama‵liki fāfine te akoakoga tenā. Nei la, ko fia‵fia malosi maua i te auala e fakaasi atu ei ne laua te loto fakafetai ki nisi tino.”
Kae Pefea la Taugasoa mo Tuakoi?
Kafai e fakata‵mala tatou o fakafetai atu, kāti e se ko tena uiga me e se loto fakafetai tatou kae e puli fua i a tatou o fai penā. E mata, se mea tāua ‵ki mō tatou ke se maua fua se lagonaga loto fakafetai kae ke fakaasi atu foki ne tatou? Ke tali aka te fesili tenā, ke mafaufau ki se fakalavelave telā ne aofia i ei a Iesu mo nisi tino lepela.
I tena auala ki Ielusalema, ne fetaui Iesu mo tāgata e tokosefulu kolā ne poko ne te lepela. E fai mai te Tusi Tapu: “Ne ka‵laga mai penei, ‘Iesu e te Aliki, a koe ke alofa mai ki a matou.’ Ne lavea ne Iesu latou kae fai atu ki ei, ‘Olo o fakaasi atu koutou ki faitaulaga.’ I te lotou ologa, ‵lei ei olotou lepela. A te tokotasi o latou, i tena laveaga i a ia ko ‵lei, ne toe foki mai ki a Iesu, kae ne ‵viki atu ki te Atua mo te leo malosi. Kae ne fakasiga ki vae o Iesu, kae fakafetai atu. A te tagata se tino Samalia.”—Luka 17:11-16.
E mata, ne seki fia saga atu Iesu ki te fakata‵mala o nisi tino ke fakaasi atu te loto fakafetai? E faka‵soko mai te tala penei: “Ne fai atu ei a Iesu penei, ‘E tinoagafulu a tino ne faka‵lei olotou lepela: kofea la te tokoiva? Ai a ne vau tokotasi ei te tino o fenua fakaa‵tea o fakafetai ki te Atua?’ ”—Luka 17:17, 18.
A nisi tino lepela e tokoiva e se ne tāgata ma‵sei. Mai mua atu i ei, ne fakaasi atu ne latou te lotou fakatuanaki ki a Iesu kae ne faka‵logo ki ana fakatonuga mo te loto fiafia, e aofia i ei te faima‵laga atu ki Ielusalema o fakaasi atu latou ki faitaulaga. E tiga eiloa ne loto fakafetai latou ki faifaiga alofa a Iesu, ne fakata‵mala latou o fakaasi atu te loto fakafetai ki a ia. Ne fakafanoanoa atu eiloa olotou faifaiga konā ki a Keliso. Kae pefea la tatou? Kafai e fai faka‵lei mai se tino ki a tatou, e mata, e vave tatou o fakafetai atu, kae fakaasi atu te loto fakafetai i nisi auala aka māfai e mafai?
E fai mai te Tusi Tapu me i “te alofa e se ‵sala ana mea i a ia eiloa.” (1 Kolinito 13:5) Tela la, a te fakaasiatuga tonu o te loto fakafetai e se ne fakailoga fua o amioga ‵lei kae se fakaasiga foki o te alofa. E pelā mo te akoakoga ne maua ne tatou mai te mea ne tupu ki tino lepela, e ‵tau o fakaasi atu ne tino kolā e fia fakafiafia ne latou a Keliso a te alofa mo te loto fakafetai ki so se tino faitalia te fenua, te gafa io me ko te lotu a te tino.
Ke fesili ifo ki a koe, ‘Se a te ‵toe taimi ne fakafetai atu ei au ki se tuakoi, se tino galue, se tamaliki i te akoga, se tino galue i te fa‵kaimasaki, se tino fakatau i te sitoa, io me se isi tino aka telā ne fesoasoani mai ki a au?’ Kaia e se fakamau ei ne koe i se aso e tasi io me lua a taimi ne fakafetai atu ei koe io me ne fakaasi atu te loto fakafetai i nisi auala? E fesoasoani mai a te faiga tenā ke iloa ne koe a feitu kolā e ‵tau o galue koe ki ei i te fakaasiatuga o te loto fakafetai.
E tonu, a te ‵toe tino telā e ‵tau o fakaasi atu ne tatou ki ei te loto fakafetai ko Ieova te Atua. Ko ia ko te Tino telā ne tuku mai ne ia a “mea ‵lei katoa kolā e maua fua mo meaalofa katoatoa takitasi.” (Iakopo 1:17) Se a te ‵toe taimi ne fakaasi atu ei ne koe te loto fakafetai ki te Atua mō mea kolā ne fai ne ia mō koe?—1 Tesalonia 5:17, 18.
Fakaasi Atu te Loto Fakafetai Faitalia te sē Fai Penā o Nisi Tino
E mafai o se loto fakafetai a nisi tino māfai e fakaasi atu ne tatou te loto fakafetai. Kaia la e ‵tau ei o fakaasi atu te loto fakafetai faitalia me se fai penā a nisi tino? Ke mafaufau ki se pogai e tasi.
A te faiga o mea ‵lei ki tino sē loto fakafetai, ko fakaakoako eiloa tatou ki te ‵tou Mafuaga, ko Ieova te Atua. E tiga eiloa e se fakaasi atu ne tino e tokouke a te loto fakafetai, e se fai ei ke taofi ne Ieova a te faiga o mea ‵lei ki a latou. (Loma 5:8; 1 Ioane 4:9, 10) E “fakamaina mai ne ia a tena la ki tino amio ma‵sei mo tino amio ‵lei, e faka‵to foki ne ia a te vaiua ki tino amio‵tonu mo tino amio ma‵sei.” Kafai e taumafai tatou o fakaasi atu te loto fakafetai i te lalolagi sē loto fakafetai tenei, ka fakamaoni aka ei ne tatou i a tatou ko “tama a te [‵tou] Tamana telā i te lagi.”—Mataio 5:45.
[Fakamatalaga mai lalo]
a E tokouke a mātua ko oti ne fai‵tau kae sau‵tala mo olotou tama‵liki ki te tusi ko te Learn From the Great Teacher (Ke Fakaakoako ki te Faiakoga Sili), telā ne ‵lomi ne Molimau a Ieova. A te ulutala o te mataupu e 18 e fai penei, “Do You Remember to Say Thank You?” (E Masaua ne Koe o Fakafetai Atu?)
[Fakamatalaga o te Ata i te itulau e 29]
Ke fakamau ne koe i se aso e tasi io me lua a taimi ne fakafetai atu ei koe
[Fakamatalaga o te Ata i te itulau e 29]
Tuku atu se fakaakoakoga ‵lei ki au tama‵liki i te fakaasiatuga o te loto fakafetai
[Fakamatalaga o te Ata i te itulau e 29]
E mafai foki eiloa o akoako a tamā tama‵liki ke fakaasi atu te loto fakafetai