Tali ki Fesili mai te Tusi mō Fakatasiga ko te ‵Tou Olaga Kelisiano mo te Galuega Talai
FEPUALI 4-10
KOLOA MAI TE MUNA A TE ATUA | LOMA 1-3
“Ke Tumau i te Akoako Tou Loto Lagona”
Se Loto Lagona ‵Lei i Mua o te Atua
Keli Malosi Atu ki Taemani Faka-te-Agaga
Manatu Tāua Mai te Tusi ki te Kau Loma
3:4. Kafai ko fe‵paki a manatu o tino mo pati a te Atua i loto i tena Muna, e fai ne tatou me i “te Atua e tonu faeloa” mai te tali‵tonu ki te fekau i te Tusi Tapu mo te ola faeloa e ‵tusa mo te loto o te Atua. Mai te talai atu o te Malo kae fai a soko mo te loto finafinau, e mafai o fesoasoani atu tatou ki nisi tino ke iloa ne latou me i te Atua e tonu faeloa.
Manatu Tāua Mai te Tusi ki te Kau Loma
3:24, 25—Ne mafai pefea o ‵togi ne “te fakaolataga [ko te togiola] i a Keliso Iesu” a “agasala kolā ko leva” ne fai mai mua o ‵togi atu te togiola? A te valoaga faka-Mesia muamua telā ne fakamau ki lalo i te Kenese 3:15, ne fakataunu i te 33 T.A. i te taimi ne tamate ei a Iesu i luga i te sataulo. (Kalatia 3:13, 16) Kae i te taimi eiloa telā ne fai atu ei ne Ieova te valoaga tenā, ne kilo atu a ia ki te togiola e pelā me se mea ko oti ne ‵togi atu, me e seai se mea e mafai o taofi aka ne ia te Atua mai te fakataunuga o tena fuafuaga. Ona ko te taulaga a Iesu Keliso i aso mai mua, ne mafai ei ne Ieova o fakamagalo a agasala a tama‵liki a Atamu kolā ne fakatuanaki ki te folafolaga tenā. Ona ko te togiola ko mafai foki ei o maua ne Kelisiano i aso mua a te fakamoemoega ke toe‵tu mai i te mate.—Galuega 24:15.
FEPUALI 11-17
KOLOA MAI TE MUNA A TE ATUA | LOMA 4-6
“E Fakaasi Mai ne te Atua Tena Alofa ki a Tatou”
E Fakaasi Mai ne te Atua Tena Alofa ki a Tatou
5 Ne faka‵mafa mai ne Paulo te fakalavelave, kamata mai i te manatu tenei: “Ne oko mai te agasala ki te lalolagi i te tagata e tokotasi, ne aumai foki ne tena agasala te mate. Tela la, ko oko ki tino katoa te mate, i te mea ko agasala a tino katoa.” (Loma 5:12) E ‵tau o malamalama tatou i te mea tenei me ne fakamau ki lalo ne te Atua a te auala ne kamata ei te olaga o tino. Ne faite ne Ieova a tino e tokolua, ko Atamu mo Eva. A te Mafuaga e ‵lei katoatoa, e penā foki a te tauavaga muamua, ‵tou tupuga. Ne tuku atu ne Ieova ki a lāua se fakatonuga mautinoa kae fakailoa atu me i te sē faka‵logo ki te tulafono tenā ka mafai o iku atu ki te mate. (Kenese 2:17) Kae ne filifili lāua ke sē fakamaoni kae ofa ne lāua a te tulafono tāua a te Atua, kae ‵teke ki a ia e pelā me ko te Tino telā ne tuku atu ne ia te tulafono mo te Pule sili i te lagi mo te lalolagi.—Teutelonome 32:4, 5.
E Fakaasi Mai ne te Atua Tena Alofa ki a Tatou
6 Ko te taimi fua ne agasala ei a Atamu, kae fai a ia e pelā me se tamana o tama‵liki, kae faka‵solo atu ne ia te agasala mo tena ikuga ki a latou katoa. E tonu, ne seki ofa ne latou a te tulafono a te Atua e pelā mo Atamu, tela la e se ‵pau te lotou fakasalaga; e seki ai foki se fakasologa o tulafono ne tuku atu ki a latou. (Kenese 2:17) Kae ne fa‵nau mai eiloa a tama‵liki a Atamu mo te agasala. Tela la, ne pule atu te mate i te taimi ne tuku atu ei ne te Atua ki te kau Isalaelu a te fakasologa o tulafono, telā ne fakaasi manino atu i ei i a latou ne tino agasala. (Faitau te Loma 5:13, 14.) A te ikuga o te tulaga agasala e mafai o fakatusa ki masaki kolā e mafai o maua ne tatou mai ‵tou mātua. E tiga eiloa e maua ne nisi tama‵liki se masaki mai i olotou mātua, e se ko tama‵liki katoa i te kāiga e mafai o maua ne latou te masaki tenā. Kae e se penā eiloa te agasala. Ne maua katoa ne tatou te tulaga agasala mai i a Atamu kae ona ko te mea tenā, ka ‵mate katoa tatou. E mata, e mafai o faka‵lei aka a te fakalavelave tenā?
E Fakaasi Mai ne te Atua Tena Alofa ki a Tatou
9 Se a te uiga tonu o pati Eleni kolā e fakavae ki ei te tugapati ko te “takuamiotonugina” mo te ‘takuamiotonugina o tino katoa’? Ne tusi mai se tino ‵fuli Tusi Tapu e tokotasi e uiga ki te tugapati tenā penei: “A te tugapati tenei e isi se vaega o te tulafono i ei. E faipati eiloa ki se ‵fuliga i te tulaga o se tino i tena va mo te Atua, kae e sē se ‵fuliga i loto i te tino . . . E fakaata mai i te fakatusa tenei a te Atua e pelā me se famasino telā ne fai ne ia se fakaikuga mō te ‵lei o te tino telā e sala, telā ne avatu ki te fono maluga i se auala fakatusa, ona ko te sē amiotonu. Kae e fakasaoloto ne te Atua a te tino sala tenā.”
10 Se a te fakavae ne mafai ei o fakasaoloto ne te “famasino o te lalolagi kātoa” telā e amiotonu a te tino sē amiotonu? (Kenese 18:25) Mai te fakatuakaga o se fakavae, ne uga mai ei ne te Atua mo te alofa a tena Tama fagasele e tokotasi ki te lalolagi. Ne fai ne Iesu te loto o tena Tamana i se auala ‵lei katoatoa, faitalia a tofotofoga, fakatauemuga faiga‵ta, mo fakasauaga. Ne fakamaoni eiloa a ia ke oko ki tena mate i luga i te sataulo. (Epelu 2:10) Mai te tukuatuga o tena ola ‵lei katoatoa, ne ofo atu ne Iesu se taulaga telā e mafai o fakasaoloto, io me ‵togi ei a tama‵liki a Atamu mai te agasala mo te mate.—Mata. 20:28; Lom. 5:6-8.
Keli Malosi Atu ki Taemani Faka-te-Agaga
Manatu Tāua Mai te Tusi ki te Kau Loma
6:3-5—Se a te uiga o te papatiso mō Keliso Iesu mo te papatiso ki tona mate? I te taimi ne fakaeke ei ne Ieova a soko o Keliso ki te agaga tapu, ne ‵kau fakatasi latou mo Iesu kae fai foki mo sui o te fakapotopotoga telā ko te foitino o Keliso, kae ko ia ko te Ulu i ei. (1 Kolinito 12:12, 13, 27; Kolose 1:18) Tenei te mea e fakauiga ki ei te lotou papatisoga mō Keliso Iesu. A Kelisiano fakaekegina e ‘papatiso foki ki te mate o Keliso’ me e ola latou i se olaga faigata kae fulitua atu foki latou ki so se fakamoemoega ke ola ki te se-gata-mai i te lalolagi. Tela la, e fai te lotou ‵mate e pelā me se taulaga, telā e tai ‵pau mo te mate o Iesu, faitalia me e seai se togiola e maua mai i te lotou ‵mate. A te papatisoga ki te mate o Keliso e katoatoa ‵lei māfai ko ‵mate kae toe faka‵tu aka latou ki te ola i te lagi.
FEPUALI 18-24
KOLOA MAI TE MUNA A TE ATUA | LOMA 7-8
“E Mata, a Koe e ‘Nofo Fakatalitali mo te Olioli’?”
Ke Takitaki Koe ne Ieova ki te Saolotoga Tonu
17 Ne tusi mai a Paulo e uiga ki te saolotoga ‵malu telā ka tuku mai ne Ieova ki ana tino i te lalolagi. Ana muna: “Me e fakatali‵tali a mea katoa ne faite mo te olioli ki te taimi e fakaasi mai ei a tama a te Atua.” Kae ne toe fai mai tou tagata: “Ka toe fakasaoloto a mea ne faite mai te pologa ki te masei ke maua ne latou a te saolotoga ‵malu, ko te fai mo fai a fanau a te Atua.” (Loma 8:19-21) E fakasino atu “a mea katoa ne faite” ki tino kolā e fakamoe‵moe ke ola i te lalolagi, ko latou kolā ka maua ne latou a mea aoga mai “te taimi e fakaasi mai ei” a tama fakaekegina a te Atua. Ka kamata a te fakaasimaiga tenā i te taimi e toe faka‵tu aka ei a “tama” konei ki te koga o agaga, ‵kau fakatasi mo Keliso i te ‵fulu faka‵maga o te lalolagi mai amioga ma‵sei kae faka‵sao atu “se vaitino tokouke” ki loto i te fakanofonofoga fou.—Fakaasiga 7:9, 14.
Ke Fia‵fia ki ‵Tou Fakamoemoega
11 Ne tuku mai ne Ieova ki tino a ‘te fakavae o te fakamoemoega’ i te taimi ne tauto mai ei tou tagata me ka fakasaoloto tatou mai te “gata muamua,” ko Satani te Tiapolo, e auala i te “fanau” telā ne folafola mai. (Fakaasiga 12:9; Kenese 3:15) A te vaega muamua o te “fanau” tenā ko Iesu Keliso. (Kalatia 3:16) E auala i tena mate mo te toetu, ne maua i ei ne tino a te fakamoemoega ke fakasaoloto latou mai te ‵nofo pologa ki te agasala mo te mate. E taua a te fakamoemoega tenei ki te ‘fakaasi mai o tama a te Atua,’ ko te kau fakaekegina. A te kau fakaekegina ‵malu ko te lua o vaega o te “fanau.” Ka “fakaasi” mai latou i te taimi telā e ‵kau fakatasi ei latou mo Keliso i te fakaseaiga o te fakanofonofoga masei a Satani. (Fakaasiga 2:26, 27) Ka aumai ne te mea tenei a te fakaolataga ki nisi mamoe kolā ka ‵sao mai te fakalavelave lasi.—Faka. 7:9, 10, 14.
Ke Fia‵fia ki ‵Tou Fakamoemoega
12 Ma‵faga o fakatapūga lasi ‵ki e maua ne tino i te Pulega a Keliso i te Afe Tausaga! I te taimi tenā, ka ‘fakaasi’ faka‵sau mai ei a “tama [‵malu] a te Atua” māfai e ga‵lue latou e pelā me ne faitaulaga fakatasi mo Keliso, i te tukuatuga o mea aoga o te taulaga togiola a Iesu ki tino. Ka kamata eiloa o maua ne tino a te fakasaolotoga mai ikuga o te agasala mo te mate mai lalo i te Malo faka-te-lagi. A tino faka‵logo ka “fakasaoloto [malielie] mai te pologa ki te masei.” Kafai e tumau latou i te fakamaoni ki a Ieova i loto i te afe tausaga mo te ‵toe tofotofoga telā ka fai i te fakaotiga o te afe tusaga, ka tusi faka‵mau olotou igoa i loto i “te pelugā tusi o te ola.” Ka ulu atu latou ki loto i ‘te saolotoga ‵malu o fanau a te Atua.’ (Fakaasiga 20:7, 8, 11, 12) Se ma‵tugā fakamoemoega ‵malu eiloa!
Keli Malosi Atu ki Taemani Faka-te-Agaga
Ne a Mea e Fakaasi Mai i Au ‵Talo e Uiga ki a Koe?
20 I nisi taimi, e mafai o se iloa ne tatou a mea e aofia i ‵tou ‵talo totino. Ne tusi mai a Paulo: “I te mea e se iloa ne tatou me ai a e ‵tau ei o ‵talo tatou; ka ko te agaga eiloa e fautua mō tatou, i te fi‵ta telā ko se mafai o fakamatalagina ki pati. Ka ko ia [te Atua] telā e mafai ne ia o iloa a ‵kanoloto o tino katoa, pelā foki a mafaufauga o te agaga.” (Loma 8:26, 27) Ne fai ne Ieova ke tusi ki lalo i te Tusi Tapu a ‵talo e uke. E talia ne ia a fakamolemole fakaosofia konei e pelā eiloa me i a tatou kae fakataunu ne ia. E iloa ne te Atua a tatou mo te uiga o mea kolā ne fai ne tena agaga ke faipati mai e auala i tino ne tusi ne latou te Tusi Tapu. E tali mai a Ieova ki ‵tou fakatagi māfai e “fautua,” io me e faipati te agaga mō tatou. Kae kafai ko momea aka te ‵tou masani mo te Muna a te Atua, e mafai eiloa o momea aka te masaua ne tatou a mea kolā e ‵tau o ‵talo atu tatou ki ei.
FEPUALI 25–MATI 3
KOLOA MAI TE MUNA A TE ATUA | LOMA 9-11
“Te Tala Fakatusa e Uiga ki te Lakau ko te Olive”
‘Ko Oko Eiloa te ‵Poko o te Poto o te Atua!’
13 Ne fakatusa eiloa ne te apositolo ko Paulo a latou kolā ka fai mo vaega o te fanau a Apelaamo ki kaula o te lakau fakatusa ko te olive. (Loma 11:21) A te lakau tenei ko te olive telā ne ‵toki e fakasino atu ki te fakataunuga o te fuafuaga a te Atua e uiga ki te feagaiga a Apelaamo. A aka o te lakau e tapu kae fakasino atu ki a Ieova e pelā me ko te tino telā e tuku atu ne ia te ola ki te Isalaelu faka-te-agaga. (Isaia 10:20; Loma 11:16) E fakasino atu te foitino o te lakau ki a Iesu e pelā me ko te vaega muamua o te fanau a Apelaamo. A kaula ko “tino katoa” kolā e aofia i te lua o vaega o te fanau a Apelaamo.
‘Ko Oko Eiloa te ‵Poko o te Poto o te Atua!’
15 Kae ne a la mea e fai ne Ieova ke fakataunu ei tena fuafuaga? E fakamatala mai a Paulo me ne faka‵piki atu a kaula mai se olive vao ki te olive ‵toki ke sui ei a kaula ko oti ne ‵fati. (Faitau te Loma 11:17, 18.) Tela la, ne faka‵piki atu i se auala fakatusa a Kelisiano fakaekegina ki te agaga, e pelā mo nisi tino i te fakapotopotoga i Loma, kolā ne faka‵piki atu i se auala fakatusa ki te lakau fakatusa ko te olive. I te feitu tenei ne fai eiloa latou e pelā me ko te vaega o te fanau a Apelaamo. Muamua la, e ‵pau eiloa latou mo kaula o olive vao, kolā e seai se lotou avanoaga ke fai mo vaega o te feagaiga fakapito tenei. Kae ne ‵tala ne Ieova a te auala mō latou ke fai mo tino Iutaia faka-te-agaga.—Loma 2:28, 29.
‘Ko Oko Eiloa te ‵Poko o te Poto o te Atua!’
19 E tonu, a te fuafuaga a Ieova e uiga ki te “Isalaelu a te Atua” ko oti ne fakataunu i se auala fakaofoofogia. (Kalatia 6:16) E pelā mo pati a Paulo, “ka fakaolagina a Isalaelu kātoa.” (Loma 11:26) I te taimi tonu o Ieova, a te “Isalaelu kātoa”—telā ko te aofaki kātoa o te Isalaelu faka-te-agaga—ka fai e pelā me ne tupu mo faitaulaga i te lagi. E seai eiloa se mea e mafai ne ia o fai ke se taunu a te fuafuaga a Ieova!
Keli Malosi Atu ki Taemani Faka-te-Agaga
it-1-E 1260 ¶2
Loto Masalosalo
Loto Finafinau ‵se. Kāti e loto finafinau tonu se tino o fai se mea e tonu i tena kilokiloga, kae e mafai eiloa o ‵se kae se fakafiafia atu a te faifaiga tenā ki te Atua. Se mea tonu ne tupu ki tino Iutaia i te senitenali muamua. Ne ma‵nako fua ke taku amiotonugina olotou galuega mai lalo i te Tulafono a Mose. Kae ne fakaasi atu ne Paulo me e ‵se olotou loto finafinau me e se maua ne latou te iloaga tonu. Tela la ne seki maua ne latou te amiotonu telā e aumai ne te Atua. Ne ‵tau o lavea ne latou olotou mea ‵se kae ‵fuli mai ki te Atua e auala i a Keliso ke maua te amiotonu mo te saolotoga mai te fakasalaga o te Tulafono. (Lom 10:1-10) A Saulo mai Taso, ne loto finafinau ‵ki ki te lotu Iutaia ke oko ki te tulaga ne tumau ei a ia “i te fakasaua malosi atu ki te fakapotopotoga a te Atua kae fakamasei.” Ne tumau a ia i te fakamaoni o tausi atu ki te Tulafono e pelā me “se tino telā ne fakatalitonu aka me e seai eiloa sena ‵se.” (Kal 1:13, 14; Fpi 3:6) Ne fakaasi ne ia a te loto fianafinau ‵se ki te lotu Iutaia. Ne fai ne ia mo te loto ‵ma mo te sē iloa, telā ne fakaasi atu ne Ieova a te alofa tauanoa o Keliso mai te ‵fuliga o ia ki te tapuakiga tonu.—1Ti 1:12, 13.