ESAPULO 31
Mose la Arone va Enda ku Fareo
ECI Mose a tiukila Kegito wa sapuila manjaye Arone ovina viosi viatimẽla kovikomo. Mose la Arone va lekisa ovikomo viaco ku va Isareli kuenje omanu vosi va limbuka okuti Yehova wa kala kumue lavo.
Noke Mose la Arone va enda ku Fareo. Ovo va popia laye hati: ‘Yehova Suku ya Isareli wa popia hati, “A ece omãla vange, va ende, va ka ndingile ofesta vekalasoko.” Pole Fareo wa kumbulula hati: ‘Yehova sio kũlĩhile. Oku eca va Isareli si kuatako.’
Fareo wa temẽle calua momo va Isareli va yonguile oku kuata otembo yoku fendela Yehova. Noke wa kisika va Isareli oku linga upange walua. Kuenje va Isareli va temẽlavo Mose omo liohali yavo. Omo liaco, Mose weya oku sumua calua. Yehova wa sapuila Mose hati, ‘ku ka yokoke. Ndi kisika Fareo oku eca omanu vange.’
Mose la Arone va tiukila vali ku Fareo oku ka vangula laye. Noke va linga ocikomo kovaso aye. Arone wa imba ombueti yaye posi kovaso a Fareo kuenje ya linga onyõha yinene. Olonoño via Fareo via imbavo posi olombueti viavo kuenje via lingavo olonyõha. Pole onyõha ya Arone ya ina olonyõha violonoño. Ndaño muẽle lovikomo viaco, Fareo ka tavele oku eca va Isareli.
Yehova weya oku eca elongiso ku Fareo. Ove hẽ wa kũlĩha ndomo eye a ci linga? Yehova wa tuma eci ci soka ekũi kafengi anene vofeka Yegito.
Noke liovikomo vialua, Fareo wa tuma oku vilikiya Mose kuenje wa popia laye hati: ‘Imula afengi ava kuenje ngeca va Isareli.’ Pole eci afengi a tepuluka, Fareo wa li tiukamo. Eye ka tavele oku eca va Isareli. Noke liafengi ekũi, Fareo wa eca va Isareli.
Ove hẽ wa kũlĩha afengi aco ekũi? Tuvula kemẽla li kuavo oco o kũlĩhe afengi vaco.