Anga Hẽ Ovisimĩlo Via Suku Vi Pongoloka?
CATIAMẼLA ku Suku, Embimbiliya li popia ndoco: “Kokuaye ka kuli oku pongoloka ndaño okuñualapo ku nena undembo.” Suku wa popiavo hati: “Ame ndi Yehova si pongoloka.” (Tiago 1:17; Malakiya 3:6) Yehova Suku, ka lisokele lomanu vana va tatama haivo va siata oku pongolola ovisimĩlo viavo!
Omanu vamue va siata oku tanga Embimbiliya, pamue va sima okuti ovisimĩlo via Suku vi pongoloka. Yehova Suku wa ecele Kakristão vo kosimbu unene woku linga ovikomo, pole koloneke vilo unene waco wa imũha. Suku wa ecelele okuti omanu va kuela oluvale, puãi cilo ka ecelela vali. Pokati ka Mose, Yehova wa handelekele oku usalela eteke liesambata, pole ocihandeleko caco ka ci kasiko vali. Eci hẽ ka ci lekisa okuti ovisimĩlo via Suku via pongoloka?
Catete, tu koleli okuti olonumbi via Suku viatiamẽla kocisola kuenda kesunga ka vi pongoloka. Cimuamue haico, “ocipango ca Suku tunde ka ku ci,” catiamẽla koku sumũlũisa omanu vonduko Yusoma waye, lalimue eteke cika pongoloka. (Va Efeso 3:11) Ndeci ove o pongolola ocisimĩlo cove omo liovituwa viomunu umue wa ku sumuisa, cimuamue haico ca siata oku pita la Yehova okuti, vokuenda kuotembo eye o pongolola ovihandeleko viaye.
Suku wa siatavo oku pongolola ovihandeleko viomanu vaye ndomo ci likuata lekalo liavo. Eci ka ci tu komõhisa. Sokolola omunu umue wa loñoloha wa siata oku songuila olongende, okuti eci a mola ohele kovaso, o sapuila olongende oku pambukila kumue kuiñi oco va puluke. Anga hẽ eci ci lomboloka okuti usongui waco wa pongolola ocisimĩlo caye catiamẽla koku linga ungende wavo? Kaliye, tu konomuisi ovina tua tukula kefetikilo liocipama cilo via siata oku kapa omanu vatatahãi.
Momo Lie Ovikomo Via Imuhila?
Momo lie Suku a ecelele Kakristão vo kocita catete unene woku linga ovikomo? Ove pamue wa kũlĩha okuti eci Suku a nõla ofeka ya Isareli, wa linga ovikomo vialua via va kuatisa. Vonduko ya Mose, Suku wa linga ovikomo vinene poku yovola va Isareli Kegito kuenda wa va songuila vekalasoko toke Kofeka Yohuminyo. Pole vokuenda kuotembo, va Isareli ka va lekisile ekolelo kovina viwa Suku a va lingila. Eci Yehova a likala va Isareli yu wa tumbika ekongelo Liakristão, wa eca kovapostolo lo komanu vakuavo unene woku linga ovikomo. Onjanja yimue, upostolo Petulu la Yoano, va sakula ulume umue wa kala ocilema tunde koku citiwa kuaye, kuenda Paulu wa pindula ulume umue wa file. (Ovilinga 3:2-8; 20:9-11) Ovikomo viaco via kuatisa omanu vo kolofeka vialua oku linga Akristão. Momo lie ovikomo via imuhila?
Upostolo Paulu wa lombolola ondaka yaco locindekaise eci: “Eci nda kala omõla nda vangola ndomõla, nda yeva yeva ndomõla, nda soka soka ndomõla. Eci nda linga ukulu, nda liwekapo evi viumõla.” (1 Va Korindo 13:11) Ndeci olonjali vi tata omõla utito lonjila ya litepa lu wa kula ale, cimuamue haico, Yehova a linga lekongelo Liakristão okuti, wa pongolola onjila yoku li tata omo okuti ka lia kaile vali “ndomõla.” Upostolo Paulu wa lombolola okuti, unene woku vangula alimi lawanji ovaprofeto cosi ‘cimuha.’—1 Va Korindo 13:8.
Momo Lie Kua Kalela Oluvale?
Yesu wa lekisa okuti Suku wa tumbika ocihandeleko catiamẽla kolohuela eci Eye a sapuila olohueli viatete hati: “Ulume osia isiaye la inaye, o likakatela lukãi waye, kuenje kavali kavo va linga etimba limuamue.” (Mateo 19:5) Olohuela esokiyo limue li tokekisa omanu vavali otembo yosi. Pole eci Suku a angiliya ofeka ya va Isareli, wa va ĩha Ocihandeleko, kuenje wa ecelela okuti omanu va kuela oluvale. Ndaño okuti Suku haeyeko wa linga esokiyo liaco, eye wa tumbikile ocihandeleko catiamẽla koluvale. Ekongelo Liakristão eci lia tumbikiwa, Ondaka ya Suku ka ya ecelele vali oluvale.—1 Timoteo 3:2.
Yehova Suku wa ecelela ovina vimue toke eci otembo yoku vi pengulula ya pitĩlapo. (Va Roma 9:22-24) Yesu wa lekisa okuti Yehova wa ‘ecelela’ va Isareli oku kuela oluvale omo ‘lioku tĩla kuovitima viavo.’— Mateo 19:8; Olosapo 4:18.
Momo Lie Esambata Lia Kalela Okatembo Kaño?
Eci va Isareli va yovuiwa Kegito, Suku wa va handelekele oku ivaluka eteke Liesambata loku li kolisa osemana losemana. Ocikundi caco noke ca kongeliwa Vocihandeleko cofeka yavo. (Etundilo 16:22-30; 20:8-10) Upostolo Paulu wa lekisa okuti Yesu wa lieca ndocilumba loku “imula ocikundi covihandeleko” kuenda oku “imula ovisonehua.” (Va Efeso 2:15; Va Kolosai 2:14) Vovina via ‘imuha’ mua kongela oku ivaluka Esambata, kuenje Embimbiliya li popia ndoco: “Lomue ka ko pisili ovisila viokulia levi viokunyua levi violofesta, pamue vievi, violosãi viokaliye, levi viesambata.” (Va Kolosai 2:16) Momo lie Suku a kongelele eteke Liesambata Vocihandeleko?
Upostolo Paulu wa soneha hati: “Ovihandeleko via kala ukuakutupindisa oku tu tuala ku Kristu.” Kuenje wa amisako hati: “Cilo ekolelo lieya kuenje ka tu sukila vali ondavululi yi tu lava.” (Va Galatia 3:24, 25) Suku poku imũla Esambata ka pongoluile ocisimĩlo caye, pole esokiyo liaco lia kuata ocimãho coku longisa omanu okuti va sukilile oku sokolola ovina viespiritu. Ndaño okuti Esambata lia kala ño okatembo kamue, lia kuata esilivilo lioku lekisa okuti koloneke vio kovaso, omanu ka vaka kuata vali ovitangi ketimba kuenda konepa yespiritu.—Va Heveru 4:10; Esituluilo 21:1-4.
Suku wa Koleliwa Haeye Ukuacisola
Ovolandu Embimbiliya tua konomuisa ndeti a lekisa okuti Yehova Suku wa ecele ovihandeleko kuenda olonumbi kolotembo via litepa. Pole, eci ka ci lomboloka okuti eye wa pongolola ovisimĩlo viaye. Eye wa ecelela okuti omanu vaye va linga ovina ndomo vi litava lekalo liavo kuenda wa ci lingila oku va kuatisa. Cimuamue haico ca siata oku pita koloneke vilo.
Omo okuti olonumbi via Yehova ka vi pongoloka, tu sukila oku kũlĩha eci cu sanjuisa. Handi vali, tu koleli okuti ovina viosi Suku a likuminya vika tẽlisiwa muẽle. Yehova wa popia hati: “Ocipango cange ci lingiwa . . . nda ci panga kuenje ndi ci tẽlisa.”—Isaya 46:10, 11.
[Etosi Liavelapo kemẽla 19]
Olonumbi via Suku viatiamẽla kocisola kuenda kesunga ka vi pongoloka
[Elitalatu kemẽla 20]
Paulu wa lombolola okuti, unene woku linga ovikomo ‘wimuha’
[Elitalatu kemẽla 21]
Olohuela esokiyo limue li tokekisa omanu vavali otembo yosi