Tu Lekisi Epokolo Ku Kristu Kuenda Kukuenje Waye Wa Lunguka
“Cime caye . . . u kundika cosi a kuete.”—MATEO 24:45-47.
1, 2. (a) Helie Cime cetu ndomo ca lekisiwa Vembimbiliya? (b) Nye ci lekisa okuti Kristu o kasi oku songuila ekongelo Liakristão?
EMBIMBILIYA li popia hati: “Ko ka tukuiwi, vati, A cime, momo Cime cene umuamue, Kristu.” (Mateo 23:10) Yesu poku popia olondaka evi, wa lekisa kolondonge viaye okuti kilu lieve, lomue o pondola oku kala cime cavo. Cime cavo, umosi lika okuti Yesu o kasi kilu. Eye wa tambula ocikele caco ku Yehova eci o “pindula kuava va fa . . . kuenje wo lingisa utue wovina viosi viekongelo. Ekongelo olio etimba lia Kristu.”—Va Efeso 1:20-23.
2 Omo okuti, Kristu eye “utue wovina viosi” viekongelo, o kuete omoko yoku endisa, kuenda oku kũlĩhĩsa ovina viosi vi pita vekongelo. Lacimue ci pita vekongelo okuti, ka ci mõli. Eye o lavulula ekalo liakongelo osi konepa yespiritu. Uvangi waco wa lekisiwa Kesituluilo lia eciwa kupostolo Yoano kesulilo liocita catete. Catiamẽla kakongelo amue epanduvali a kala kocita catete, Yesu volonjanja vitãlo wa lombolola okuti, wa kũlĩhĩle ovilinga viavo, lekalo liavo liwa, kuenda oku hongua kuavo, kuenje wa va ĩha elungulo levetiyo va sukilile. (Esituluilo 2:2, 9, 13, 19; 3:1, 8, 15) Omo liaco, tu kuete esunga lioku kolela okuti Yesu wa kũlĩhĩle ciwa ekalo liakongelo akuavo ndeci: Ko Asia Menor, ko Palestina, ko Suria, ko Bavulono, ko Gresia, ko Italia, kuenda kolofeka vikuavo. (Ovilinga 1:8) Nye ci popiwa catiamẽla koloneke vilo?
Ukuenje wa Kolelua
3. Momo lie ca sungulukila oku sokisa Kristu ndutue, kuenda ekongelo liaye ndetimba?
3 Yesu noke liepinduko liaye osimbu handi ka endele kilu, wa sapuila olondonge viaye hati: “Uviali wosi wokilu lowu wokilu lieve wa nyihiwa.” Noke wamisako hati: “Ame ñasi lene kumue oloneke viosi toke kesulilo lioluali.” (Mateo 28:18-20) Yesu wa likuminyile oku mamako oku kala lavo Ndutue wekongelo. Upostolo Paulu vovikanda a sonehela Akristão ko Efeso kuenda ko Kolosai, wa sokisa ekongelo “letimba” okuti Kristu eye utue waco. (Va Efeso 1:22, 23; Va Kolosai 1:18) Elivulu limue lia lombolola okuti, ‘ondaka ya tukuiwa ndeti, ka yi lomboloka lika elitokeko li kasi pokati Kutue lovimatamata vikuavo vietimba. Pole, yi lekisa okuti, utue owo u songuila ovimatamata viosi vietimba. Tunde kunyamo wo 1914 eci Kristu a vialekiwa kusoma wokilu, velie a nõla okuti, ovo ovimatamata viaye?—Daniele 7:13, 14.
4. Ndomo ca lekisiwa vocitumasuku ca Malakiya, nye Yehova la Yesu va limbuka eci va kũlĩhĩsa onembele yespiritu?
4 Ocitumasuku ca Malakiya ca popele okuti, Yehova ‘Ñala yocili,’ kuenda Omõlaye Yesu Kristu “omunga yocisila,” iya oku kũlĩhĩsa onembele Yaye yespiritu. Otembo yoku kũlĩhĩsa onjo ya Suku yefendelo, ya fetika kunyamo wo 1918.a (Malakiya 3:1; 1 Petulu 4:17) Kotembo yaco, omanu vana va litukuile hati afendeli vocili va Yehova, oco va setekiwa. Akristão vesanda vana va sandeka alongiso esando vokuenda kuovita vianyamo, loku kuatisa Kuyaki Watete wa pita Voluali, ka va taviwile la Suku. Pole, Akristão olombuavekua eci va setekiwa va kala ndu okuti, va kanguiwa londalu kuenda va taviwa la Yehova kuenje, va linga omanu va eca “ocilumba Kokuaye lesunguluko.”—Malakiya 3:3.
5. Ndomo ca lekisiwa vocitumasuku ca Yesu catiamẽla ‘koku tukuluka kuaye,’ helie ukuenje walunguka?
5 Ndomo ca lekisiwa vocitumasuku ca Malakiya, vondimbukiso Yesu a ecele kolondonge viaye yatiamẽla kotembo yoku ‘tukuluka kuaye kuenda yesulilo lioluali,’ mua kongelele oku limbuka ocisoko ‘cukuenje wa kolelua.’ Eye wa popia hati: “Helie ukuenje wa kolelua haeye wa lunguka okuti cime caye wo kundika vakuanjo yaye vosi oku va ĩha okulia kuavo kotembo ya tukuiwa? Ukuenje waco wa sumũlũha nda cime caye, eci eya, u sanga oku linga ndeci a kundikiwa. Mopia lene siti, ocili, u kundika cosi a kuete.” (Mateo 24:3, 45-47) Kunyamo wo 1918 eci Yesu eya oku kũlĩhĩsa ekalo ‘liukuenje wa lunguka,’ wa sanga okuti tunde kunyamo wo 1879, ocisoko Cakristão olombuavekua ci kasi oku sandeka Utala Wondavululi, lalivulu akuavo oco va ece ‘okulia kuespiritu kotembo ya tukuiwa.’ Noke Yesu wa va nõla oco va linge ‘ukuenje waye.’ Omo liaco tunde kunyamo wo 1919 wa va ĩha ocikele coku tata ovikuata viaye palo posi.
Oku Tatiwa Kuovikuata Via Kristu Palo Posi
6, 7. (a) Upopi upi ukuavo Yesu a kuama poku tukula “ukuenje” waye wa lunguka? (b) Ondaka Yesu a tukula yoku popia hati, “kalei” yi lomboloka nye?
6 Eci pa kambele olosãi vimue osimbu handi Yesu ka tukuile ondimbukiso yoku tukuluka kuaye, oku kongelamo ‘ukuenje walunguka’ una weya oku kala ocindekaise caye palo posi, wa lombolola ocikele cukuenje waco volusapo. Eye wa popia hati: “Helie kalei kaco ka kolelua, haiko ka lunguka, okuti, ñala yako yi ka tukuila vakuanjo yaye oku va ĩha ongaso yavo keteke liaco? Mopia lene siti: Ocili o u kundika ovikuata viosi a kuete.”—Luka 12:42, 44.
7 Vovinimbu evi, ukuenje wa lunguka wa tukuiwa hati, “kalei.” Ondaka yaco kelimi lio Helasi yi lomboloka ‘mitavaso yonjo ale yimbo.’ Kalei kaco ka lomboloka ocisoko comanu vamue va lilongisa calua kosikola okuti va lombolola atosi awa Embimbiliya. Momo ‘kalei kaco’ ka tambuile lika ocikele coku eca okulia kuespiritu ‘kotembo ya sokiyiwa.’ Pole, wa tambulavo ocikele coku tata oloñuatisi via Kristu, kuenda oku endisa ovina viosi viatiamẽla ‘kovikuata viaye’ palo posi. Ovikuata viaco vi lomboloka nye?
8, 9. ‘Ovikuata’ vi kasi oku tatiwa lukuenje wa lunguka, vi lomboloka nye?
8 Vocikele cukuenje wa kolelua, mua kongela oku tata olonjo mu talavaya olondonge via Kristu oco va songuile ovopange akuavo vocisoko ca Yehova ndeci: Ombala Yolombangi via Yehova voluali luosi, oloseketa Violombangi via Yehova vi sangiwa kolofeka vikuavo, kuenda ovitumãlo viavo viefendelo ndeci: Olonjango Viusoma levi vioku lingila olohongele vimbo kuenda viofeka. Pole, ca velapo vali ceci okuti ukuenje wa lunguka o kuete ocikele coku pongiya ovipama vioku lilongisa Ondaka ya Suku kolohongele vekongelo, kolohongele vimbo, kuenda viofeka. Kolohongele viaco kua siata oku eciwa alomboluilo atiamẽla koku tẽlisiwa kuovitumasuku Viembimbiliya, kuenda ndomo tu kapako olonumbi Viembimbiliya komuenyo wetu.
9 Vocikele ca kalei, mua kongelavo oku songuila upange woku kunda ‘ondaka yiwa yusoma’ kuenda oku longisa omanu ‘kokolofeka viosi’ oco va linge olondonge. Vupange waco, mua kongelavo oku longisa omanu oku pokola kovina viosi Kristu Utue wekongelo a tuma oku linga kotembo yilo ya sulako. (Mateo 24:14; 28: 19, 20; Esituluilo 12:17) Upange woku kunda kuenda woku longisa omanu, u kasi oku kongela “owiñi wakahandangala” wo loñuatisi violombuavekua. Omanu vaco okuti, ovo “ovina via velapo vi tunda kolofeka viosi,” va lombolokavo ‘ovikuata’ via Kristu vi kasi oku tatiwa lukuenje wa lunguka.—Esituluilo 7:9; Hagai 2:7.
Osungu Yolombangi Via Yehova, Ocindekaise Cukuenje wa Lunguka
10. Kocita catete velie va kuata ocikele coku songuila Akristão, kuenda va kuatisa ndati akongelo?
10 Vupange wukuenje wa lunguka, mua kongelavo oku tetulula ovitangi vialua. Kocita catete, ovapostolo kuenda akulu vakuavo voko Yerusalãi, ovo va kala ocindekaise cukuenje wa lunguka. Omo liaco, va kuatele ocikele coku songuila akongelo osi. (Ovilinga 15:1, 2) Onjila va enda oku nõla poku tetulula ovitangi vimue, yi sapuiwa kakongelo osi poku tuma ovikanda kuenda alume vamue va loñoloha oco va tange ovikanda viaco. Akristão va enda oku kuata esanju poku tambula ovikanda viaco loku pokola kolonumbi va tambula, kuenje va likolisilako oku likuata omunga lombembua.—Ovilinga 15:22-31; 16: 4, 5; Va Filipoi 2:2.
11. Helie Kristu a tuma oku songuila ekongelo koloneke vilo, kuenda nye tu sukila oku lekisa Kakristão olombuavekua?
11 Koloneke vilo, kulivo ocisoko Cosungu Yolombangi via Yehova catiamẽla Kakristão olombuavekua ndeci ca kala kocita catete. Omo okuti, va kasi ‘peka liondio’ lia Yesu Utue wekongelo, eye o va ĩha olonumbi osimbu va tẽlisa ocikele cavo coku songuila upange woku kunda Usoma. (Esituluilo 1:16, 20) Manji umue o tukuiwa hati, Albert Schroeder okuti, watiamẽlele kocisoko Cosungu Yolombangi via Yehova vokuenda kuanyamo alua, osimbu handi ka file wa popia hati: ‘Osungu Yolombangi via Yehova, olosemana viosi Votatu ya siata oku linga ohongele. Ohongele yaco yi fetika lohutililo yoku pinga espiritu lia Yehova oco li va songuile vokuenda kuohongele yaco. Noke poku tetulula ocitangi cimue, va likolisilako oku kuama olonumbi vi sangiwa Vondaka ya Suku.’b Omo liaco, tu sukila oku lekisa ekolelo Kakristão Olombuavekua. Upostolo Paulu poku lekisa ndomo tu kuama onumbi yaco, wa popia hati: “Pokoli kasongui vene loku linga eci va tuma, momo va kasi loku lavulula ovimuenyo viene ndava va lombolola noke ndomo va vi tata.”—Va Heveru 13:17.
Lekisa Esumbilo Kukuenje wa Lunguka
12, 13. Esunga lipi li sangiwa Vembimbiliya li tu vetiya oku sumbila ocisoko cukuenje wa lunguka?
12 Esunga lia velapo lieci tu sukilila oku lekisa esumbilo kukuenje wa lunguka lieli okuti, poku cilinga tu lekisavo esumbilo Kucime cavo, Yesu Kristu. Catiamẽla kondaka yaco, Paulu wa sonehela olombuavekua hati: “U wa kovongiwa la Ñala osimbu a kasi upika, eye omãmãle wa Ñala. Wa landiwi londando.” (1 Va Korindo 7: 22, 23; Va Efeso 6:6) Omo liaco, eci tu lekisa epokolo kolonumbi vi tunda kukuenje wa lunguka, tu lekisa epokolo ku Kristu, Cime cavo. Handi vali, poku lekisa esumbilo kukuenje wa lunguka una Kristu a ĩha ocikele coku tata ovikuata viaye, tu ecavo uvangi woku “tava okuti Yesu Kristu eye Ñala, loku muisa Suku Tate ulamba.”—Va Filipoi 2:11.
13 Esunga likuavo lieci tu sukilila oku pokola kukuenje walunguka, lieli okuti Akristão Olombuavekua vupopi umue wocindekaise, ovo “onembele” ya Yehova muna a tunga ‘konepa yespiritu.’ Omo liaco, ovo ‘va kola.’ (1 Va Korindo 3:16, 17; Va Efeso 2: 19-22) Ocisoko conembele yaco yespiritu ca tambula ocikele coku lava ovikuata via Yesu palo posi. Kuenje ocikele coku tetulula ovitangi vimue viatiamẽla kekongelo Liakristão, ci kasi lika peka liavo. Omo liaco, vosi va kasi vekongelo va sukila oku tava kuenda oku pokola kolonumbi vi tunda kukuenje wa lunguka. “Olomeme vikuavo” vi sanjukila oku kuatisa ocisoko cukuenje walunguka koku tẽlisa upange wa Cime cavo u kasi oku lingiwa palo posi.—Yoano 10:16.
Eca Ekuatiso Liove Kakristão Olombuavekua
14. Ndomo ca lekisiwa vocitumasuku ca Isaya, olomeme vikuavo vi kasi oku kuama ndati Akristão olombuavekua loku kala ‘ndolondingupange’?
14 Epokolo liolomeme vikuavo Kakristão olombuavekua, lia lekisiwa vocitumasu ca Isaya. Oco ci popia hati: “Ca popia Yehova ceci, hati, ukuasi Wegito [ale olondingupange viavo] wiya kokuove, kuenje u linga wove; ndaño ufũlo wa va Etiopia lowu wa va Savea, omanu vaco va lepa. Va ku kuama, va kutiwa lalienge kuenje veya, va ku fendela. Va livondela kokuove, vati, Suku o kasi love lika wove. Ka kuli vali osuku yikuavo te eye.” (Isaya 45:14) Koloneke vilo, olomeme vikuavo vi kasi oku kuama Akristão olombuavekua kuenda Osungu yavo loku tava kolonumbi viavo. Omo okuti, ovo ‘olondingupange,’ va pesela ongusu yavo, lukuasi wavo oco va kuatise kupange wa Kristu u kasi oku lingiwa Lakristão olombuavekua.—Ovilinga 1:8; Esituluilo 12:17.
15. Ocitumasuku ci sangiwa kelivulu lia Isaya 61:5, 6, ci lekisa ndati ukamba u kasi pokati kolomeme vikuavo, kuenda va Isareli yespiritu?
15 Olomeme vikuavo vi kuete esanju lialua kuenda vi eca olopandu omo lioku vumba Yehova, lekuatiso liolonumbi viukuenje walunguka. Ovo va limbuka okuti olombuavekua ovo va ‘Isareli ya Suku.’ (Galatia 6:16) Ovo va sokisiwa ‘ndovingendeleyi’ kuenda ‘ndavakualofeka,’ va likongela ku va Isareli yespiritu. Kuenje, va sanjukila oku talavaya ‘ndolongunja kuenda oku lava oviumbo viayuva’ loku kuama olonumbi Viakristão olombuavekua “ovitunda via Yehova” haivo oloñuatisi Viaye. (Isaya 61:5, 6) Ovo va lekisa ombili kupange woku kunda olondaka viwa Viusoma, kuenda oku longisa omanu vo kolofeka viosi oco va linge olondonge. Handi vali, va eca ekuatiso liavo lutima wosi kolombuavekua poku kuatisa omanu va Yehova kuenda oku va songuila.
16. Nye ci vetiya olomeme vikuavo oku kuatisa ukuenje wa lunguka kupange woku kunda?
16 Olomeme vikuavo, via kũlĩha okuti vi kasi oku kuatisiwa lukuenje wa lunguka, momo wa siata oku likolisilako oku va ĩha okulia kuespiritu kotembo ya tukuiwa. Ovo va limbuka okuti, nda ka va kuamele olonumbi viukuenje wa lunguka, nda ka va kuete ukũlĩhĩso Wembimbiliya, ndeci: Unene wa Yehova, oku kola kuonduko yaye, Usoma waye, ilu liokaliye, loluali luokaliye, ocili catiamẽla kocendalomuenyo, ekalo liava va fa, ocili catiamẽla ku Yehova, Komõlaye, kuenda kespiritu sandu. Koloneke vilo via sulako, olomeme vikuavo, vi kasi oku kuatisa Akristão olombuavekua kupange woku kunda olondaka viwa voluali luosi.—Mateo 25:40.
17. Osungu Yolombangi via Yehova ya siata oku linga nye, kuenda ondaka yipi tuka konomuisa vocipama cikuaĩmo?
17 Omo okuti etendelo liolombuavekua lia tepuluka palo posi, ka vi pondola oku kala vakongelo osi, oco va tate ovikuata viosi via Kristu. Omo liaco, Osungu Yolombangi via Yehova, ya siata oku ñola vamanji vamue vatiamẽla kolomeme vikuavo oco va songuile upange u lingiwa voloseketa Violombangi via Yehova vi kasi kolofeka. Va siatavo oku nõla olomitavaso vi nyula akongelo vofeka, lava va nyula akongelo vimbo, kuenda akulu vekongelo. Esumbilo tu lekisa kangombo vaco, li eca uvangi wekolelo tu kuetele Kristu kuenda ukuenje waye wa lunguka. Vocipama cikuaĩmo tuka lilongisa ovina vikuavo viatiamẽla kondaka eyi.
[Atosi pombuelo yamẽla]
a Oco o sange alomboluilo akuavo, tanga Utala Wondavululi 1 Yelombo wo 2004 kemẽla 26 toke 31, kuenda 1 ya Cembanima wo 1992 kemẽla 13 kelimi Lioputu.
b Ulandu owu, u sangiwa Vutala Wondavululi wo 1 Yelombo wo 1988 kemẽla 10 toke 17, kelimi Lioputu.
Oku Pitulula
• Helie Cime cetu, kuenda nye ci lekisa okuti eye wa kũlĩha ovina viosi vi pita vakongelo?
• Eci ‘onembele yespiritu’ ya kũlĩhĩsiwa, helie wa sangiwa okuti ukuenje wa lunguka, kuenda wa tambula ocikele coku lava nye?
• Asunga api tu kuete a tu vetiya oku kuatisa ukuenje wa lunguka?
[Elitalatu kemẽla 25]
‘Vovikuata’ vi tatiwa la “kalei,” mua kongela ovokuasi, lesokiyo liovipama viespiritu, kuenda upange woku kunda
[Elitalatu kemẽla 26]
Olomeme vikuavo vi kuatisa ukuenje wa lunguka poku lekisa ombili kupange woku kunda