Ove Hẽ Okamamako Oku Endaenda La Suku?
“Endaenda la Suku yove lesuluviko.”—MIKA 6:8.
1, 2. Ndamupi Yehova a sokisiwa lonjali yi longisa omõlaye oku enda?
OMÕLA poku lilongisa oku enda, tete o talama loku kuatelela peka lionjali yaye. Kuenje o fetika oku nalula ananga. Ndaño okuti, omanu valua ka va ci kapiko, pole olonjali via ci kapako. Momo vi kuata elavoko liokuti, omõlavo oka tẽla oku enda. Ovio vi lavoka otembo vaka endela kumosi lomõlavo. Omo liaco, vi eca olonumbi kokuaye kuenda ekuatiso eye a sukila.
2 Cimuamue haico Yehova a siata oku linga lomanu vaye palo posi. Catiamẽla komanu vaye va Isareli ale va Efarimi, eye wa popia hati: “Nda longisa Efarimi oku enda, ame nda vambayata peka. . . . Nda va koka lovikolo viomunu okuti ovikolo viocisola.” (Hosea 11:3, 4) Yehova wa lisokisa lonjali yi kuete epandi lioku longisa omõlaye oku enda okuti, nda oyongola oku kupuka u kuata vokuokuo. Omo okuti Yehova eye Isietu wa velapo, o yongola oku tu longisa ndomo tu enda. Eye o sanjukavo calua poku mola ndomo tu kasi oku amamako kespiritu. Ndomo ca lekisiwa vocinimbu Cembimbiliya cosapi yocipama cilo, etu tu pondola oku enda la Suku. (Mika 6:8) Oco hẽ, oku endaenda la Suku ci lomboloka nye? Momo lie tu sukilila oku endaenda la Suku? Tu pondola ndati oku endaenda Laye? Asumũlũho api a tunda koku endaenda la Suku? Tu konomuisi apulilo a lingiwa ndeti.
Oku Endaenda la Suku ci Lomboloka Nye?
3, 4. (a) Ondaka oku endaenda la Suku yi lekisa nye? (b) Oku endaenda la Suku ci lomboloka nye?
3 Ocili okuti, omunu ukuetimba liositu, ka pondola oku endela vonjila yimosi la Yehova. Momo Yehova ukuetimba liespiritu. (Etundilo 33:20; Yoano 4:24) Embimbiliya, poku lombolola omanu okuti va endaenda la Suku, li tukula upopi wocindekaise. Olio, li lombolola ondaka yimue yi komõhisa. Momo li tukula omanu vo kolofeka viosi kuenda vakuapata osi. Kuenda ka li lombolola okuti, omanu vaco va pondola oku endaenda lika la Suku votembo yimue yitito. Ondaka yoku popia hati, oku endaenda lomunu umue, ca leluka oku kuata elomboloko liayo. Momo, ya kũlĩhĩwa lomanu vosi tunde kosimbu. Ondaka yaco, yi lomboloka oku kuata ukamba lomunu waco ale lomanu vamue. Helie ka kũlĩhĩle okuti, omanu va pondola oku kuata ukamba? Elomboloko liaco, li tu kuatisa oku kũlĩha ndomo tu pondola oku endaenda la Suku. Omo liaco, tu konomuisi eci catiamẽla kondaka eyi.
4 Ivaluka alume vamue vakuekolelo ndeci, Enoke la Noha. Momo lie va tukuiwila hati va endaenda la Suku? (Efetikilo 5:24; 6:9) Vembimbiliya ondaka ‘oku enda,’ yi lomboloka oku ‘kuama elinga limue.’ Enoke la Noha, va nolẽlepo oku linga ocipango ca Yehova Suku. Ovo va litepele lomanu voluali. Momo va ecelela okuti Yehova o va songuila kuenda va pokola kolonumbi Viaye. Ovo va kuatelevo ekolelo Kokuaye. Eci hẽ ci lekisa okuti Yehova eye wa enda loku va nolẽla eci va yongola oku linga? Sio, hayeko. Yehova wa eca komanu olondunge vioku linõlela eci va yongola oku linga. Kuenda o yongola okuti, tu kuatisiwa lolondunge viaco. (Va Roma 12:1) Pole, poku nõla ovina tu yongola oku linga, tu sukila oku pokola kolonumbi via Yehova oco vi tu songuile. (Olosapo 3:5, 6; Isaya 55:8, 9) Kuenje osimbu tu amamako oku endela vonjila yomuenyo, tu kuata ukamba la Yehova.
5. Momo lie Yesu a tukuila oku vokiya ukeya kotembo yomuenyo womunu?
5 Embimbiliya olonjanja vimue li sokisa otembo yomuenyo womunu loku linga ungende. Pole, olonjanja vimue oku sokisa kuaco ka ku teti onimbu. Kũlĩhĩsa olondaka Yesu a popia hati: “Helie kokuene o tẽla oku vokiya ukeya [komuenyo] waye ndaño wo sakalalela?” (Mateo 6:27) Citava okuti, ove ku kuata elomboloko liolondaka evi. Yesu wa tukula oku vokiya ukeya kotembo yomunu. Pole, otembo yomunu, ka yi tendiwa lukeya. Momo yi tendiwa vokuenda kuanyamo. Oco hẽ, momo lie Yesu a sokisila otembo yaco lukeya? Yesu wa kala oku sokisa otembo yomunu lungende. Eye wa lekisa okuti, oku sakalala, ka ku vokiya otembo yomuenyo womunu. Anga hẽ eci ci lomboloka okuti, ka kuli cimue ci tu kuatisa oku kũlĩha otembo tuka pita oku endaenda la Suku? Sio. Ondaka eyi yi katula epulilo liavali lieci tu sukilila oku endaenda la Suku.
Momo Lie tu Sukilila Oku Endaenda la Suku?
6, 7. Omo okuti ka tualipuile tu sukila nye? Momo lie tu sukilila oku songuiwa la Yehova?
6 Esunga likuavo lieci tu sukilila oku endaenda la Yehova, lia lomboluiwa kelivulu lia Yeremiya 10:23, li popia hati: “A Yehova, ndi ci okuti okuenda kuomunu ka ku kasi povaka aye muẽle. Omunu enda ka tẽla eye muẽle oku suñamisa okuenda kuaye.” Omo okuti ka tua lipuile, ka tu kuete olondunge vioku lisonguila etu muẽle. Omo liaco, tu sukila umue o tu songuila. Omanu vana ka va yongola oku songuiwa la Yehova, va kuãi ongangu ya Adama la Heva. Ovo va linolẽla onjila yavo muẽle yoku linga eci ciwa leci cĩvi. (Efetikilo 3:1-6) Ocili okuti, lomue pokati ketu o kuete omoko yoku linolela eci ciwa leci cĩvi.
7 Ove hẽ ku sukila umue oku songuila komuenyo? Oloneke viosi tua siata oku liyaka lovina vialua vioku nõla onjila tu sukila oku kuama. Vimue pokati kovina viaco, via tĩla calua. Momo vi tiamisiwilavo kekalo liomuenyo wetu wo kovaso kuenda wepata lietu. Ivaluka okuti, Yehova ukualondunge via velapo, o yongola oku tu kuatisa oku nõla onjila tu sukila oku kuama. Pole, koloneke vilo, onepa yalua yomanu, va yongola lika oku kolela kolondunge viavo muẽle kuenda oku li songuila ovo muẽle. Ovo ka va kapeleko olondaka vielivulu Liolosapo 28:26 li popia hati: “U o likolela eye muẽle vutima waye eveke. Puãi u enda enda lolondunge o puluka.” Yehova o yongola okuti, tu puluka kovitangi vi tunda koku kolela kovisimĩlo viutima wetu. (Yeremiya 17:9) Eye o yongolavo okuti, tu enda lolondunge vioku kolela kokuaye. Momo eye Ulongisi wetu. Nda tua ci linga, tuka kolapo oku endela vonjila yomuenyo kuenda tuka kuata esanju ka lipui.
8. Ekandu lekambo lioku lipua via siata oku tu tuala pi? Pole, Yehova o yongola nye kokuetu?
8 Vesunga likuavo lioku endaenda la Suku, mua kongela ocinala conjila yaco. Embimbiliya li lombolola ondaka yimue yi sumuisa. Olio li popia okuti, omanu vosi va kasi voluali, va loña kocitumãlo cimuamue. Elivulu Liukundi 12:5, poku lombolola ovitangi viyilila koku kuka li popia hati: “Omunu enda konjo yaye ka yi pui, kuenje vakuakulila va ñuala ñuala volokololo.” Ondaka ‘onjo ka yi pui,’ yi lomboloka nye? Yi lomboloka veyambo muna tu kendiwa eci tu fa, omo liekandu tua piñala. (Va Roma 6:23) Pole, Yehova ka yongola okuti, tu kala otembo yitito komuenyo. (Yovi 14:1) Nda tua likolisilako oku pokola Kokuaye, tuka kuata epuluvi lioku endaenda laye otembo ka yi pui. Ove hẽ ku yongola ekalo liaco liwa? Ocili okuti, o sukila oku endaenda la Yehova Suku yove.
Ndamupi tu Pondola Oku Endaenda la Suku?
9. Momo lie Yehova a yandulukilile omanu vaye? Pole, nye a va likuminyile ndomo ca lekisiwa kelivulu lia Isaya 30:20?
9 Kuli esunga liatatu tu sukila oku kũlĩhĩsa. Ndamupi tu pondola oku endaenda la Suku? Etambululo liepulilo liaco, li sangiwa kelivulu lia Isaya 30:20, 21, li popia hati: ‘Ulongisi wene ka salama vali, puãi ovaso ene a mõla ulongisi wene. Kuenje eci vu tiamẽla kondio pamue kepĩli oco ovatũi vene a yeva ondaka yi tundilila konyima yene, yi popia hati: Enjui, eyi oyo onjila, endelimo.’ Vocinimbu eci cakũi avali, Yehova wa ivaluisa omanu vaye eci va tombele olonumbi viaye. Kuenje wa va yandulukile. (Isaya 1:15; 59:2) Kaliye Yehava wa li lekisa okuti, ka salamẽle. Pole, o kasi lomanu vaye vakuekolelo oco a va kuatise. Eye o kasi ndulongisi otãi kovaso yolondonge viaye oku va lekisa eci va sukila oku lilongisa.
10. Ndamupi o pondola oku ‘yeva ondaka yi tundilila konyima’ Yulongisi Wove?
10 Ocinumbu 21, ci lombolola ondaka yimue ya litepa. Momo ci lekisa okuti, Yehova o kasi konyima yomanu vaye oku va songuila vonjila ya sunguluka. Olonoño vimue via lombolola okuti, olondaka evi vi lekisa ndomo ungombo a siata oku songuila olomeme viaye. Olonjanja vimue ungombo o kuama olomeme viaye konyima loku vi lavulula oco ka vika yapuke vonjila. Oco hẽ, olondaka evi vi tiamisiwila ndati kokuetu? Eci tu tanga Embimbiliya, tu kasi oku sandiliya ekuatiso Liolondaka Viaye via sonehiwa osimbu. Olondaka viaco vi tunda konyima yetu, momo via sonehiwa osimbu. Pole, ndaño viosimbu, vi pondola oku tu kuatisa koloneke vilo. Elungulo Liembimbiliya, li tu kuatisa oku nõla onjila tu sukila oku kuama. Kuenda li tu kuatisavo oku ambata omuenyo umue wa sunguluka. (Osamo 119:105) Nda tua sandiliya olonumbi via Yehova loku pokola kelungulo Liaye, ci lekisa okuti, eye Usongui wetu. Kuenda tu kasi oku enda laye.
11. Elaleko lie Yehova a ecele ku va Isareli, ndomo ca lekisiwa kelivulu lia Yeremiya 6:16? Pole, ovo va tendele ndati elaleko liaco?
11 Anga hẽ tu kasi oku ecelela oku songuiwa Londaka ya Suku? Olonjanja vimue, tu sukila oku kũlĩhĩsa ciwa ekalo lietu. Tu konomuisi ocinimbu cimue Cembimbiliya ci pondola oku tu kuatisa konepa eyi. Ocinimbu caco ci popia hati: “Ca popia Yehova ceci hati: Talami panyaha, vanji, kuenda puliliyi olonjila viale. Puli hoti: Onjila yiwa yipi? Oco wendi layo kuenje vu sanga epuyuko liovitima viene.” (Yeremiya 6:16) Olondaka evi vi tu ivaluisa omunu o linga ungende okuti, o talama panyaha. Kuenje o pula onjila a sukila oku kuama. Cimuamue haico va Isareli va sukilile oku linga konepa yespiritu. Ovo va sukilile oku sanda “olonjila viale.” Momo vakukululu yavo va endelele “vonjila yiwa.” Pole, va Isareli va yapuka vonjila yaco. Eci Yehova a laleka va Isareli oco va sandiliye onjila yiwa, ovo ka va tavele kelaleko liaco. Ndomo ca lekisiwa kocinimbu caco, ovo va popia hati: ‘Ka tu endela vonjila yaco.’ Pole, koloneke vilo, omanu va Yehova va siata oku pokola kelaleko liaye.
12, 13. (a) Akristão olombuavekua va siata oku pokola ndati kelungulo lielivulu lia Yeremiya 6:16? (b) Nye tu sukila oku linga oco tu kũlĩhĩse ndomo tu kasi oku ambata omuenyo koloneke vilo?
12 Tunde kocita cekũi lecea, olombuavekua via Kristu, via siata oku pokola kelungulo lielivulu lia Yeremiya 6:16. Ovo va siata oku sanda “olonjila viale.” Olombuavekua, via litepa Lakristão vesanda. Momo via siata oku ‘pokola kolondaka viocili’ vina Yesu a tumbika. Kuenda, va kasi oku kuama ongangu Yakristão vo kocita catete. (2 Timoteo 1:13) Cilo, olombuavekua vi kasi oku kuatisa ‘olomeme vikuavo’ oco viendele vonjila yomuenyo yina Akristão vesanda va yanduluka.—Yoano 10:16.
13 Ukuenje wa lunguka, omo lioku angiliya okulia kuespiritu, wa siata oku kuatisa omanu valua oku sanga “olonjila viale.” Kuenje cilo va kasi oku endaenda la Suku. (Mateo 24:45-47) Ove hẽ o kasi pokati komanu vaco? Nda o kasi pokati kavo, nye o sukila oku linga oco o yuvule oku endela vonjila yove muẽle? Olonjanja vimue o sukila oku sokolola lutate ndomo o kasi oku ambata omuenyo wove. Nda wa tanga Embimbiliya, lalivulu a sandekiwa lukuenje wa lunguka, loku endaenda kolohongele, oka tẽla oku longisiwa oco endaende la Suku. Nda wa pokola kelungulo wa siata oku tambula, ci lekisa okuti, o kasi oku endaenda la Suku kuenda o kuãi ‘onjila ya sunguluka.’
Endaenda “Ndu o Lete Una ka Muiwa Lovaso”
14. Oku kolela Yehova ku tu kuatisa ndati oku nõla onjila tu yongola oku kuama?
14 Oco tu endaende la Yehova, tu sukila oku kolela okuti eye o lete ovina viosi. Eye wa sapuilile va Isareli hati, ka lisalamisile kokuavo. Koloneke vilo, Yehova wa siata oku lisituluila komanu vaye okuti, Ulongisi wa Velapo. Ove hẽ o tava okuti Yehova o kasi kovaso yove oku ku longisa? Eli olio ekolelo tu sukila oku kuata nda tu yongola oku endaenda Laye. Mose wa kuatele ekolelo liaco, kuenje “wa pandikisa ndu o lete una ka muiwa lovaso.” (Va Heveru 11:27) Nda tua kolela okuti, Yehova o kasi letu, tuka kapako olonumbi viaye poku nõla onjila tu yongola oku kuama. Nda tua linga ekandu limue linene, ka tuka limbika ekandu liaco kakulu vekongelo kuenda kepata lietu. Pole, tu likolisilako oku endaenda la Suku, ndaño okuti ka kuli manji umue o tu lete. Tuka kuama ongangu ya Soma Daviti wa popia hati: “Vonjo yange ndinga ukuesunga liovutima.”—Osamo 101:2.
15. Ukamba wetu la vamanji, u tu kuatisa ndati oku kolela ku Yehova?
15 Yehova wa kũlĩha okuti etu ka tua lipuile. Kuenje, olonjanja vimue, ka ca lelukile oku kolela kovina ka tu lete. (Osamo 103:14) Pole, Eye, o tu ĩha ekuatiso lioku yula ahonguo etu. Yehova wa li nõlela omanu ‘vakualofeka viosi’ oco va tukuiwe londuko yaye. (Ovilinga 15:14) Osimbu tu amamako oku vumba Yehova kumosi lavakuetu, tu pondola oku likuatisa pokati. Oku yevelela ovolandu a vamanji a lekisa ndomo Yehova a siata oku va kuatisa kovitangi viavo, ci tu vetiya oku kolela okuti, eye o kasi letu.—1 Petulu 5:9.
16. Oku lilongisa eci catiamẽla ku Yesu ci tu kuatisa ndati oku endaenda la Yehova?
16 Yehova wa tu ĩha ongangu Yomõlaye. Yesu wa popia hati: “Ame ndi njila, haime ndicili, haime ndimuenyo. Lomue iya ku Isia, te lame.” (Yoano 14:6) Oco tu lekise ekolelo ku Yehova, tu sukila oku kũlĩha ovina Yesu a linga eci a kala palo posi. Ovina viosi Yesu a popia levi a linga eci a kala palo posi, vieca uvangi wovituwa via Yehova. (Yoano 14:9) Poku nõla onjila tu yongola oku kuama, tu sukila oku sokolola ndomo Yesu tenda onjila tua nõla. Nda poku nõla onjila yaco tua likutilila tete ku Yehova, ci lekisa okuti tu kuãi ongangu ya Yesu. (1 Petulu 2:21) Kuenje tu kasi oku endaenda la Yehova.
Asumũlũho Api a Tunda Koku Endaenda la Suku?
17. Nda tua endela vonjila ya Yehova, tu sanga ‘ekavuluko’ lie?
17 Oku endaenda la Yehova, ku nena asumũlũho alua. Ivaluka eci Yehova a likuminyile komanu vaye catiamẽla koku sandiliya “onjila yiwa.” Eye wa popia hati: ‘Nda wa endeli vonjila yaco, u sanga ekavuluko vovitima viene.’ (Yeremiya 6:16) Ekavuluko liaco li lomboloka nye? Anga hẽ li lomboloka oku ambata omuenyo umue welau kuenda esanju? Sio hacoko. Yehova wangiliya ocina cimue ca velapo okuti ka ci sangiwa pokati kolohuasi violuali lulo. Oku sanga ekavuluko, ci lomboloka oku kuata ombembua yovutima, lesanju kuenda elomboloko liovina viespiritu. Ekavuluko liaco li lombolokavo oku kuata ekolelo liokuti, ove wa nõla onjila yi tuala komuenyo. Ombembua yaco yovutima, ka ya siatele voluali lulo.
18. Asumũlũho api Yehova a ku yonguila? Nye o sukila oku linga cilo?
18 Tua sanjuka calua omo liomuenyo Yehova a tu ĩha. Ndaño okuti tua enda laye ño votembo yimue yitito, kuenje, tua fa, ci kuete esilivilo liocili. Pole, Yehova ka sokiyile okuti, tu enda lika laye okupisa vutila toke eci tu kuka okuti tu fa. Eye o yongola okuti tu kuata esanju lia piãla komuenyo poku endaenda laye otembo ka yi pui. Elivulu lia Mika 4:5, li popia hati: “Olofeka viosi viendela, . . . vonduko ya suku yayo, ofeka vonduko ya suku yayo, etu puãi tu endela . . . oloneke ka vi pui, vonduko ya Yehova Suku yetu.” Ove hẽ, o yongola oku tambula asumũlũho aco? Anga hẽ, o yongola oku kuata ‘omuenyo ko pui’ Yehova a tu likuminya? (1 Timoteo 6:19) Nda o yongola oku kuata omuenyo waco, nõlapo oku endaenda la Yehova cilo kuenda oloneke ka vi pui.
O Tambulula Ndati?
• Oku endaenda la Suku ci lomboloka nye?
• Momo lie o sukilila oku endaenda la Suku?
• Nye ci ku kuatisa oku endaenda la Suku?
• Asumũlũho api a tunda koku endaenda la Suku?
[Elitalatu kemẽla 29]
Poku tanga Embimbiliya, ove o yeva ondaka ya Yehova yi popia hati: “Eyi oyo onjila”
[Elitalatu kemẽla 31]
Kolohongele, tu tambula okulia kuespiritu votembo ya sunguluka