Papitema! Papitema! Papitema! — Kae Koteā Tona Tupuʼaga?
“ ʼI TE vaha ʼo te ʼu kiʼi māhina, neʼe ʼau papitemaʼi te toko hogofulu afe tupu tagata, fafine mo te tamaliki.” Neʼe ko te tohi ʼaia ʼa te misionea Sesuite ko Francis Xavier ʼo ʼuhiga mo tana gāue ʼi te puleʼaga ʼo Travancore, ʼi Initia. “Neʼe ʼau ʼalu ʼi te ʼu kolo pea neʼe ʼau fakaliliu te hahaʼi ko te kau kilisitiano. ʼI te potu fuli pe ʼe ʼau fakalaka ai, neʼe ʼau tuku te hiki ʼo tatatou ʼu faikole pea mo te ʼu fakatotonu ʼi te lea ʼo te fenua.”
ʼI tana ʼofolele ki te ʼu tohi ʼa Francis Xavier, neʼe fakatotonu e te hau ʼo Potukalia ko Soane ke lau te ʼu tohi ʼaia mai te ʼu faiʼaga akonaki fuli ʼo tana puleʼaga. Māʼia pe la mo te tohi neʼe fai ʼi sanualio 1545 neʼe tali tona hiki ʼo fai liuliuga. Koteā tona fua? ʼE fēnei te tohi ʼa Manfred Barthel ʼi tana tohi (The Jesuits — History & Legend of the Society of Jesus): “Mole tuai, pea tokolahi ʼi te kau ako ʼi te Eulopa, ‘neʼe nātou tuʼutuli pea mo fetagihi’ ʼo nātou kole ke nātou ʼolo ki Initia ʼo fakaliliu te kau pagani ki te lotu.” Neʼe ina toe ʼui: “Ko te manatu ʼaē ʼe tonu ia ke laka ʼi he fakaʼaogaʼi ʼo he ʼu hahaʼi moʼo fufuʼi ʼo te vai tapu ki te laʼe ʼo te hahaʼi pea mo he kato ʼe fonu ai te ʼu pepa lotu moʼo fakaliliu ʼo te puleʼaga katoa ʼe mole heʼeki maʼu e te tokolahi ʼi te temi ʼaia.”
Koteā te meʼa neʼe fai e te tokolahi ʼo te hahaʼi neʼe maliu? Ko te Sesuite ko Nicolas Lancilloto neʼe ina tala fakahagatonu ki Loma: “Tokolahi ia nātou neʼe papitema ʼe nātou nonofo mo tanatou ʼu manatu ʼe fufū. Ko te ʼu kaugana ʼa te kau Alape pea mo te kau Inituisi ʼe nātou manatu ʼe nātou ʼāteaina anai ʼaki te papitema peʼe nātou maʼu anai te hāofaki mai he pule fakapōpula hahaʼi peʼe ko he maʼu pe ʼo he kofu foʼou peʼe ko he faʼu lipine foʼou. Tokolahi ia nātou ʼe nātou fai te meʼa ʼaia ke nātou hāo mai he tautea. (...) Ko nātou ʼaē neʼe uga nātou e tanatou ʼu faʼahiga manatu feiā ko te kumi he hāofaki ʼi ʼatatou ʼu akonaki neʼe ʼui ko te kau vavale. Tokolahi ʼe nātou aga faka ʼaposita pea nātou liliu ki ʼanatou ʼu aga faka pagani hili ki ai te kiʼi temi nounou ʼo tanatou kua ʼosi papitema.”
Ko te fakatafoki pea mo te papitemaʼi ʼo te hahaʼi pagani neʼe ko he manatu neʼe maʼu e te ʼu hahaʼi kumi fenua ʼo te temi ʼaia. ʼE ʼui neʼe papitemaʼi e Christophe Colomb te ʼu ʼuluaki “Initia” neʼe felāveʼi mo ia ʼi te Caraïbes. ʼE ʼui ʼi te tohi (The Oxford Illustrated History of Christianity): “Ko te puleʼaga faka hau ʼo Sepania neʼe ʼuluaki faiga ki te fakatafoki ʼo te hahaʼi. ʼI te fakaʼosi ʼo te 16 sēkulō, ko te toko 7 000 000 Initia ʼo te puleʼaga ʼo Sepania neʼe nātou taupau te higoa kilisitiano. ʼI te koga meʼa ʼaē neʼe maʼu ai te ʼu fua ʼo te ʼu tafoki (ko Pedro de Gante, ko he kāiga ʼo te tuʼi ko Charles 5, neʼe fakatahi mo te kau misionea, neʼe talanoa ki te papitema ʼo te toko 14 000 ʼaki te tokoni ʼa te kaugā fagona pe e tahi), ʼe ʼiloga ia neʼe mole feala ke fai he ako ʼi muʼa atu.” Ko te faʼahiga fakatafoki hahaʼi ʼaia neʼe tautau fai ʼaki te agamālohi, aga fakafefeka ki te hahaʼi ʼo te fenua.
Neʼe ko te faka maʼuhiga ʼo te papitema ʼaē neʼe ina uga te hahaʼi kumi fenua pea mo te kau misionea ke nātou fai te potu ʼaia. ʼI te taʼu 1439, ko te tuʼi tapu ko Eusenio 4 neʼe ina fakatuʼu te fakatotonu ʼi te “concile” ʼi Florence ʼaē neʼe ʼui ai: “Ko te papitema maʼoniʼoni ʼe tuʼulaga ʼuluaki ʼi te ʼu toʼotoʼoga fuli, koteʼuhi ko te matapā ʼo te maʼuli fakalaumālie; koteʼuhi ʼaki te papitema ʼe tou kau kia Kilisito pea mo tou kau ki te ’Ēkelesia. Pea ʼuhi ko te mate neʼe hu ki te hahaʼi fuli ʼaki te ʼuluaki tagata, kapau ʼe mole tou toe tupu ʼi te vai pea mo te Laumālie Maʼoniʼoni, pea ʼe mole feala ke tou hu ki te puleʼaga ʼo selo.”
Kae neʼe malaga ai te fihi ʼo ʼuhiga peʼe ko te papitema fea ʼe ʼi ai tona ʼuhiga. ʼE fakatokagaʼi e te tohi (LʼEncyclopédie des religions; fakapilitānia): “ ʼUhi ko te toʼotoʼoga foki ʼaia ʼe maʼuhiga ki te hu ki te ’Ēkelesia, neʼe vave te liliu ʼo te papitema ko he meʼa neʼe fakamaʼua e te ʼu ’Ēkelesia tokolahi ʼe nātou fefakafeagaiʼaki, ʼo nātou felauʼaki tanatou mulimuli lelei ki te lotu pea nātou tukuga koviʼi ia nātou ʼaē ko te kau heletiko pea mo te kau lotu mavae. Neʼe hoko te ʼu fetogi ʼo te toʼotoʼoga ʼo te papitema e te ʼu tuʼuga magaʼi lotu.”
Kae ko te fai papitema neʼe hoko ia ʼi muʼa ʼo te tui faka kilisitiano. Neʼe fakaʼaogaʼi ʼi Papiloni, pea mo te Esipito ʼāfea, ʼaē neʼe ʼui ko te ʼu vai momoko ʼo te Nil ʼe ina fakahikihiki te mālohi pea mo ina foaki te maʼuli tuputupua. Ko te kau Keleka neʼe nātou manatu mo nātou ko te papitema neʼe feala tana foaki te fakafoʼou ʼo te sino peʼe ina foaki te maʼuli tuputupua ki ʼaē neʼe papitema. Ko te magaʼi lotu faka sutea ʼi Qumrān neʼe ina fakaʼaogaʼi te papitema ko he fealagia ʼaia moʼo kau ki te kautahi. Neʼe fakamaʼua ki te kau Senitile ʼaē ʼe tafoki ki te tui faka sutea ke silikosisio pea hili ki ai ʼaho e fitu pea papitema ʼo uku ʼi te vai ʼi muʼa ʼo te hahaʼi mamata.
ʼE ʼiloga ia, neʼe faka maʼuhigaʼi te papitema lolotoga te temi. Kae ʼe feafeaʼi la ʼi te temi nei? ʼE maʼuhiga koa te papitema ʼi totatou temi? Kapau la koia ʼaia, he koʼe koa ʼe maʼuhiga? ʼIo, ʼe tonu koa ke koutou papitema?