“Koteā ʼAē ʼe Hoko ʼi Falani?”
“Te ʼāteaina, te ʼāteaina ʼaē ʼe ʼofainaʼi,” ʼe ko te ʼu kupu ʼaia ʼo te “La Marseillaise,” te hiva faka puleʼaga ʼo Falani. ʼE mahino ia, ko te ʼāteaina ʼe ko he meʼa maʼuhiga. Kae ko te ʼu meʼa ʼaē neʼe hoki hoko pe nei ʼi Falani, neʼe tupu ai te loto tuʼania ʼa te hahaʼi, heʼe mole kei fakaʼapaʼapaʼi te maʼuli ʼāteaina. Koia, ʼi te Feliaono, ʼaho 3 ʼo Novepeli 2000, ko te lauʼi hogofulu afe kau Fakamoʼoni ʼa Sehova neʼe nātou tufa te ʼu pepa lotu e 12 miliona, ko tona kupu tāfito “Koteā ʼAē ʼe Hoko ʼi Falani? ʼE Mole Kei Fakaʼapaʼapaʼi Koa Te ʼĀteaina?”
KUA hili nei kiai ni ʼu taʼu, mo te felāveʼi ʼa te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ʼi Falani mo te ʼu fakafeagai mai te hahaʼi fai politike kehekehe, pea mo te ʼu kautahi ʼaē ʼe nātou tauʼi te ʼu magaʼi lotu. Neʼe hoko ai te ʼu faigataʼaʼia ki te kau Fakamoʼoni takitokotahi, mo te ʼu kokelekasio, pea ʼi te fenua katoa. Kae ʼi te ʼaho 23 ʼo Sūnio 2000, ko te Fono Faka Puleʼaga, te telepinale faka puleʼaga lahi ʼo Falani, neʼe ina fai te tonu maʼuhiga neʼe fakamoʼoni ai ki te ʼu tonu ʼaē neʼe fai e te ʼu telepinale liliki e 31 ia fakamāu e 1 100. Neʼe fakamoʼoni e te telepinale lahi ko te tauhi ʼa te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ʼe mulimuli katoa ki te lao ʼo Falani, pea ʼo ʼuhiga mo tonatou ʼu Fale ʼo te Puleʼaga ʼe mole fakamaʼua ke nātou totogi he tukuhau, ohage pe ko te tahi ʼu lotu.
Neʼe mole tali te tonu ʼaia e te Pilō ʼo te ʼu Tukuhau ʼo Falani, kae neʼe haga fakafisi ki te mole fakamaʼua ʼaē ki te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova te tukuhau, logola neʼe ko te lao neʼe fai maʼa te ʼu kautahi lotu. Neʼe fakamaʼua e te Pilō ʼaia ke toʼo ki te tukuhau ia te 60 ʼi te teau ʼi te ʼu meʼa ʼofa ʼaē neʼe foaki e te kau Fakamoʼoni pea mo te ʼu kaumeʼa ʼo te ʼu kokelekasio e 1 500 ʼi Falani. ʼE lolotoga vakaʼi nei te faʼahi ʼaia.
Ko te tufa ʼaē neʼe fai e te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova, ʼaē neʼe tou talanoa kiai ʼi te kamata, neʼe ina fia fakahā te mole logo tahi ʼaia pea mo fakatokagaʼi te ʼu tuʼutāmaki ʼo te fakamaʼua ʼaia ke totogi te tukuhau, pea mo te fai ʼo he ʼu lao ʼe mole kei fakaʼapaʼapa ki te ʼāteaina faka lotu ʼa te hahaʼi fuli pe.a
Ko He ʼAho Loaloaga
ʼI te hola lua māfoatā, neʼe kamata e te ʼu Fakamoʼoni ʼo ʼihi kokelekasio te tufa ʼi tuʼa ʼo te ʼu fale tali saliote afi, mo te ʼu matani gāue pea ʼi te ʼu malaʼe vakalele. ʼI te hola ono, kua kamata ʼaʼala ake te hahaʼi ʼi Palesi. Neʼe tutuʼu te ʼu kaugā fagona e toko 6 000 ʼi te ʼu koga meʼa ʼaē ʼe hahaʼi ai moʼo tufa te ʼu pepa lotu kia nātou ʼaē ʼe ʼolo ki tanatou gāue. ʼE ʼui fēnei e te fafine: “Ko te meʼa lelei ʼaē ʼe koutou fai ʼo ʼuhiga mo te ʼāteaina faka lotu. ʼE mole faka ʼuhiga pe te faʼahi ʼaia ki te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova.” ʼI Marseille, ko te toko 350 kau Fakamoʼoni neʼe nātou tufa te ʼu pepa lotu ʼi te fale tali saliote afi pea mo te ʼu ala. ʼI te hola katoa, neʼe tala e te lātio te tufa ʼaia neʼe fai, pea ke ʼaua naʼa nātou punamaʼuli mo kapau ʼe fakaōvi age kia nātou te ʼu Fakamoʼoni ʼa Sehova. ʼI Strasbourg, ʼaē ʼe tuʼu ai te pilō tāfito ʼo te Cour européenne des droits de l’homme, ko nātou ʼaē neʼe ʼolo ki te fale tali saliote afi ʼi te loto kolo neʼe nātou fakaʼatuʼatu ʼo fakatalitali ke foaki age hanatou pepa lotu. Logola neʼe mole tali e te avoka tatatou lotu, kae neʼe ina sivisivi fakalelei te ʼaluʼaga ʼaia, pea neʼe ina ʼui ʼe maʼuhiga pea mo totonu te meʼa ʼaē ʼe tou faiga kiai.
ʼI te hola valu, logola te toe ʼua lahi, kae ko te toko 507 kau Fakamoʼoni ʼi te kolo ʼo Grenoble ʼi te ʼu Alpes neʼe nātou vakavakaʼi lelei te ʼu ala pea mo nātou ʼai te ʼu pepa lotu ki te ʼu puha tukuʼaga tohi. Ko te ʼu hahaʼi ʼi tanatou ʼu motokā neʼe nātou sio ki te meʼa ʼaē neʼe hoko, neʼe nātou tāʼofi ʼanatou motokā ʼo kole hanatou pepa lotu. ʼI te kolo ʼi te potu uesite ʼo Poitiers, ko nātou ʼaē ʼe ʼōmai ʼi te saliote afi ʼi te hola hiva, neʼe kua ʼosi foaki tanatou kiʼi pepa lotu ʼi tanatou toʼo te saliote afi. ʼI Mulhouse, ʼaē ʼe ōvi ki te tuʼakoi ʼo Siamani, neʼe kua ʼosi tufa te ʼu kiʼi pepa lotu e 40 000.
ʼI te hola hogofulu, tokolahi te ʼu kokelekasio neʼe kua nātou ʼosi tufa te vaelua tupu ʼo tanatou ʼu pepa lotu. ʼI te ʼaho ʼaia, neʼe tokosiʼi te hahaʼi ʼaē neʼe fakafisi, pea neʼe ʼi ai mo te ʼu fai palalau lelei. ʼI Besançon, ʼaē ʼe vaha ia kilometa e 50 mo te tuʼakoi ʼo Suisi, ko te tūpulaga neʼe ina fakahā tana fia ʼiloʼi te Tohi-Tapu pea neʼe ina fehuʼi pe koʼe ʼe fakagafua e te ʼAtua te mamahi. Neʼe fakaafe ia ia e te Fakamoʼoni ke hoko atu tanā fai palalau ʼo ōvi ki te Fale ʼo te Puleʼaga, pea neʼe kamata ai te ako Tohi-Tapu ki te kaupepa Koteā ʼAē ʼe Fakamaʼua Mai e Te ʼAtua Kia Tatou?
ʼI te fetapā, tokolahi ʼi te kau Fakamoʼoni neʼe nātou fai faka mafola ʼi te hola e tahi peʼe lua ʼi tonatou temi kakai. ʼI te hili hoʼatā, neʼe hoko atu te tufa, pea neʼe ʼosi te tufa ʼa te ʼu kokelekasio ʼi te hola tolu peʼe hola fā hili hoʼatā. ʼI Reims, te kolo ʼo te champagne, ko ʼihi hahaʼi ʼaē neʼe ako peʼe neʼe fakatahi ʼi muʼa atu mo te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova, neʼe nātou fakahā tanatou toe fia fakatahi mo te kokelekasio. ʼI Bordeaux, ko ako Tohi-Tapu e tolu neʼe kamata. ʼI te kolo pe ʼaia, ko te tuagaʼane neʼe ʼalu ki te fale koloā ʼo toʼo tana sulunale pea neʼe sio ki te tuʼuga pepa lotu ʼi te hiliʼaga meʼa. Ko te fafine ʼo te fale koloā, neʼe ko te Fakamoʼoni ʼi muʼa atu, neʼe ina maʼu te kiʼi pepa lotu pea ʼi tana mahino ki te maʼuhiga ʼo te kiʼi pepa lotu, neʼe ina tā te tahi ʼu pepa lotu ke ina tufa.
ʼI te Havre, ʼi Normandie, ko te fafine Polotesita neʼe ʼoho ʼi tana logo ʼaē ki te fakamaʼua ʼo he tukuhau ki te ʼu meʼa ʼofa ʼa te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova. Neʼe ina tali lelei te kiʼi pepa lotu pea mo fakamālo ki te kau Fakamoʼoni ki tanatou tala fakahagatonu te heʼe faitotonu ʼaia. ʼI te hola 7 ʼosi ʼuafulu, ʼi te tala logo ʼi te televisio ʼo Lyon, neʼe talanoa ai ʼo ʼuhiga mo te tufa, ʼo ina ʼui ai neʼe maʼu fuli e te hahaʼi te kiʼi pepa lotu ʼaē neʼe tufa e te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova. Neʼe fakafehuʼi te ʼu Fakamoʼoni e lua, pea neʼe nā fakamahino ai te ʼu tupuʼaga ʼo te tufa ʼaia.
Ko te kau Fakamoʼoni, ʼi te hili ʼo tanatou gāue, neʼe nātou fia kau ki te tufa ʼo he ʼu kiʼi pepa lotu kia nātou ʼaē neʼe toe liliu mai tanatou gāue pea mo nātou tuku ʼihi ki te ʼu puha tukuʼaga tohi. ʼI ʼihi kolo, ohage ko Brest pea mo Limoges—ʼaē ʼe ʼiloa ʼuhi ko tanā porcelaine—ʼi te hili ʼo te sinema ʼi te matahi pōʼuli, neʼe fakaʼosi te tufa ʼo te ʼu kiʼi pepa lotu ki te hahaʼi ʼaē neʼe ʼolo ʼo sinema. Ko te ʼu kiʼi pepa lotu ʼaē neʼe toe neʼe tānaki ke toe tufa ʼi te ʼaho ake.
Te ʼu Fua ʼo Te Gāue
Neʼe tohi fēnei e te tēhina: “ ʼE manatu e totatou ʼu fili ʼe nātou fakavaivaiʼi tatou. ʼI tona ʼuhiga moʼoni, neʼe toe ʼāsili age tamatou mālohi.” ʼI te ʼu kokelekasio ʼe tokolahi, ko te kau Fakamoʼoni e toko 75 tupu ʼi te teau neʼe nātou faka mafola ʼi te ʼaho ʼaia, pea neʼe nātou fai hola e 10, peʼe 12 peʼe 14 ʼi te gāue ʼaia. ʼI Hem, ʼi te potu noleto ʼo Falani, ʼi tana ʼosi gāue ʼi te pōʼuli, ko te tēhina neʼe ina tufa te kiʼi pepa lotu mai te hola nima uhu ʼo aʼu ki te hola tolu hili hoʼatā. ʼI te ʼu tafa ʼo te kolo ʼo Denain, ʼaē kua tuʼu ai te kokelekasio talu mai te 1906, ko te toko 75 kau Fakamoʼoni neʼe nātou fai hola e 200 ʼi te tufa ʼo te kiʼi pepa lotu ʼi te Feliaono. Ko ʼihi, logola tanatou kua matutuʼa, mo māʼimoa, pea mo te tuʼu kovi ʼo te temi, kae neʼe nātou lotomālohi ke nātou kau ki te tufa ʼaia. Ohage la ʼi te Le Mans, ko tuagaʼane ʼe toko tolu neʼe nātou taki taʼu 80 tupu, ia hola ʼe lua neʼe nātou tuku te ʼu kiʼi pepa lotu ki te ʼu puha tukuʼaga tohi, pea ko te tēhina ʼi tana saliote toho, neʼe ina tufa te ʼu kiʼi pepa lotu ʼi te hūʼaga ʼo te fale tali saliote afi. Pea neʼe ko he fakaloto mālohi lahi he neʼe kau ki te tufa makehe ʼaia te ʼu Fakamoʼoni neʼe mole kei fai faka mafola!
ʼE mahino papau ia, ʼaki te tufa ʼaia neʼe hoko ai te toe fakamoʼoni lahi. Ko te ʼu hahaʼi kehekehe neʼe nātou maʼu tanatou kiʼi pepa lotu, pea tokolahi ia nātou ʼaia neʼe tahitahiga te maʼu atu ʼo nātou ʼi tonatou loto fale. Neʼe mahino ki te tokolahi ko te gāue ʼaia neʼe fai, neʼe mole fai pe moʼo puipui te kau Fakamoʼoni. Tokolahi neʼe mahino kia nātou ko he faiga ʼaia moʼo taupau te loto faʼitaliha ʼo tokita leʼo ʼo loto pea mo te ʼu lotu ʼa te kau Falani fuli. Moʼo fakamoʼoni ki te faʼahi ʼaia, neʼe kole e te hahaʼi he tahi ʼu kiʼi pepa lotu ke nātou tufa ki tonatou ʼu kaumeʼa, mo kaugā gāue pea mo tonatou ʼu kāiga.
Ei, ʼe fiafia te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ʼo Falani ʼi tanatou fakahā te huafa ʼo Sehova pea mo tanatou palalau ki te Puleʼaga. (1 Petelo 3:15) ʼE nātou fakaʼamu moʼoni ke nātou “maʼu he maʼuli fīmālie pea mo tokalelei, ʼaki te aga faka lotu pea mo te fakaʼapaʼapa,” pea ke fakatahi mai kia nātou te toko lauʼi afe hahaʼi moʼo vikiʼi tanatou Tāmai ʼi selo, ia Sehova.—1 Timoteo 2:2, MN.
[Kiʼi nota]
a ʼI te māhina ʼo Sanualio 1999, neʼe hoko te meʼa feiā moʼo fakafeagai ki te fakapalatahi ʼaē neʼe fai ki te lotu. Vakaʼi Te Tule Leʼo ʼo te ʼaho 1 ʼo ʼAukusito 1999, pasina 9 pea mo te Annuaire des Témoins de Jéhovah 2000, ʼi te pasina 24 ki te 26.