Te Tohi-Tapu ʼo Berleburg
KO TE piétisme neʼe ko he magaʼi lotu neʼe haʼu mai te Lotu ʼa Lutelo ʼi Siamani, ʼi te 17 pea mo te 18 sēkulō. Ko ʼihi hahaʼi ʼo te magaʼi lotu ʼaia neʼe fakalainoaʼi peʼe fakatagaʼi ʼuhi ko tonatou lotu. Kaugamālie te kau popoto ʼo te magaʼi lotu ʼaia neʼe nātou fēholaki ki te kolo ʼo Berleburg, ʼe tuʼu ia teitei kilometa e 150 ʼi te potu noleto ʼo Francfort-sur-le-Main. Neʼe hāofaki ai ia nātou e te tagata ʼaliki ʼo te kolo, ko Casimir von Wittgenstein, neʼe fakaʼapaʼapa lahi ki te lotu. Ko te fakatahi ʼaia ʼa te kau tagata fai faka mafola pea mo te kau tagata popoto ʼi Berleburg, neʼe iku ai ki he fai fakaliliu foʼou ʼo te Tohi-Tapu, ʼe ʼiloa ʼi te temi nei ʼaki te higoa ʼaē ko te Tohi-Tapu ʼo Berleburg. He koʼe neʼe fai te fakaliliu ʼaia?
ʼI te ʼu hahaʼi ʼaē neʼe fēholaki, neʼe kau ai ia Johann Haug, ʼaē neʼe kapu ʼi tona ʼapi ʼi Strasbourg koteʼuhi neʼe mole tali ia ia e te kau teolosia ʼo te kolo. Ko Haug neʼe ko te tagata neʼe lelei tana ako pea mo faiva ʼi te sivisivi ʼo te ʼu lea. Neʼe ina fakahā ki te kau tagata popoto ʼi Berleburg tona loto ʼaē ke ina “fai he fakaliliu Tohi-Tapu ʼe maʼa kātoa, moʼo fakatonutonuʼi te fakaliliu Tohi-Tapu ʼa Lutelo, ke totonu ia te fakaliliu ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua pea ke ʼalutahi mo tona faka ʼuhiga.” (Die Geschichte der Berlenburger Bibel [Te hisitolia ʼo te Tohi-Tapu ʼo Berleburg]) Neʼe fakatuʼutuʼu ke fai he Tohi-Tapu mo he ʼu nota ʼaki he ʼu fakamahino pea mo he ʼu fakamatala, pea neʼe tonu ke mahino gafua ki te hahaʼi fuli. Neʼe kole e Haug ke tokoni age te kau popoto ʼi te tahi ʼu fenua ʼo Eulopa, pea neʼe gāue ki te fakaliliu ʼaia lolotoga te ʼu taʼu e 20. Neʼe kamata tā te Tohi-Tapu ʼo Berleburg ʼi te taʼu 1726. ʼUhi ko te lahi ʼo tona ʼu nota, neʼe vae te Tohi-Tapu ʼaia ia tohi lalahi e valu.
ʼE mahino ia ʼe ʼi ai te ʼu puani maʼuhiga ʼi te Tohi-Tapu ʼo Berleburg. Ohage la, ʼe tou lau fēnei ia Ekesote 6:2, 3: “Neʼe toe palalau fēnei ia te ʼAtua kiā Moisese mo ʼui maʼana: Ko au te ʼALIKI! Pea neʼe au hā kiā Apalahamo mo Isaake, pea mo Sakopo ʼi toku ʼuhiga ʼAtua ʼaē ʼe kātoa ai ia meʼa fuli: kae neʼe mole nātou ʼiloʼi au ʼi toku huafa ko SEHOVA.” ʼE fakamahino fēnei ʼi te nota: “Ko te huafa ko SEHOVA . . . , ko te huafa neʼe tuku keheʼi peʼe ko te huafa ʼaē neʼe fakahā.” Ko te huafa totonu ʼa te ʼAtua, ʼaē ko Sehova, ʼe toe ʼasi ʼi te ʼu fakamatala ʼo ʼuhiga mo Ekesote 3:15 pea mo Ekesote 34:6.
Neʼe liliu ai te Tohi-Tapu ʼo Berleburg ʼo kau ʼi te ʼu Tohi-Tapu faka Siamani ʼaē neʼe fakaʼaogaʼi ai te huafa ʼo Sehova peʼe ʼi te sinoʼi tohi, peʼe ko te ʼu nota ʼi te lalo pasina, peʼe ʼi te ʼu kiʼi fakamatala. Ko te fakaliliu foʼou ʼa te Tohi-Tapu ʼaē ʼe ina faka maʼuhigaʼi tāfito ia te huafa totonu ʼo te ʼAtua, ʼe ko te Tohi-Tapu ʼaē neʼe tā e te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova, Les Saintes Écritures — Traduction du monde nouveau.